Z intervencijami En–Knap širi ples izven gledališča, v javni prostor ter na javne dogodke: proslave, slovesnosti in odprtja. V skoraj treh desetletjih je nastalo več koreografskih intervencij in umetniških vodstev osrednjih javnih dogodkov, državnih proslav, odprtij institucij in podelitev nagrad. Od proslav ob dnevu državnosti, dnevu samostojnosti in enotnosti, dnevu upora proti okupatorju, do odprtja studia Viba Film, tiskarne Delo in podelitve Župančičevih nagrad. Ples tako postaja način obeleževanja kolektivnega spomina in pomembnih družbenih dogodkov.

Ob projektih po naročilu En–Knap razvija tudi skupnostno naravnane formate, kot so Moste Open, Ples v mestu ter Bal Moderne in Pridi-vidi-migi, ki koreografijo umeščajo v vsakdanje urbano življenje – na sosedske ulice in trge, ob Ljubljanico ter v sodelovanju z lokalnimi šolami, mladinskimi centri in drugimi partnerji v skupnosti. Projekt E raziskuje ples v neposrednem srečevanju s kraji, skupnostmi in krajino. 

V teh kontekstih koreografija vstopa na trge, v parke, med spomenike, v tovarne, kulturne ustanove, prostore dediščine in na protokolarne dogodke, kjer vzpostavlja dialog z zgodovino, skupnimi vrednotami in lokalnimi skupnostmi. En–Knap ples odpira mestu in njegovim skupnostim ter ga postavlja v dialog z vsakdanjim gibanjem. Urbani ples, folklora, sodobni in družabni ples, starejša telesa, invalidski vozički in gibanje na koleščkih, glasba, izobraževanje ter civilnodružbene pobude sobivajo v skupnem javnem prostoru.

Moste Open
Pričetek vsake nove sezone v Centru kulture Španski borci En–Knap obeleži z Moste Open, skupnostnim dogodkom, ki vzpostavlja neposreden dialog z lokalnim okoljem. Skupaj z Mladinsko postajo Moste, programskimi partnerji Španskih borcev, društvi, šolami in prebivalci oživi javni prostor pred centrom ter parkirišče in vsakdanjo infrastrukturo za en dan preoblikuje v živahno prizorišče srečevanj, ustvarjanja in skupnega doživljanja. Program prepleta predstave, delavnice, koncerte in kulinarično ponudbo.

Dogodek je odprt za skupnost, skupnost ga soustvarja. Skrb drug za drugega se prepleta s skrbjo za okolje, domišljija pa s solidarnostjo – vrednotami, ki postanejo tudi koreografska načela dogodka. Številne dejavnosti se odvijajo tudi ob Ljubljanici, s čimer se Moste Open razširi zunaj prizorišča in poveže s soseskami ob reki.

Ples v mestu 
je participativni urbani plesni projekt, ki ga je zasnoval Honne Dohrmann. Udeleženci se v manjših skupinah podajo na vodeni sprehod po mestu, kjer ples odkrivajo na nepričakovanih lokacijah – na mostovih, v cerkvah, bolnišnicah, parkih in športnih dvoranah. Projekt je bil v Ljubljani prvič predstavljen leta 2015 in je običajen sprehod po mestu preoblikoval v koreografsko izkušnjo, ki gibanje umešča v vsakdanje življenje mesta.

Bal Moderne, 
ki ga je leta 1993 zasnoval Michel Reilhac, ni plesni tečaj, temveč družabni plesni dogodek na prostem. Pod umetniškim vodstvom Oonagh Duckworth udeležence v učenje koreografij sodobnih koreografov vodijo plesni mentorji in prostovoljci. Ljudje različnih starosti in ozadij plešejo skupaj, pogosto z roko v roki, pri tem pa nastajata občutek povezanosti in skupnosti, ki ju združuje preprosto veselje do gibanja. Predvsem pa vsi pri tem uživajo.

Pridi, vidi, migi 
ples približuje vsakomur, ne glede na predznanje in izkušnje. Udeleženci se razmigajo, spoznavajo preproste plesne sekvence ter skozi skupno gibanje odkrivajo, da je ples lahko zabaven, zanimiv in dostopen vsem. Pridi, vidi, migi je interaktivna plesna delavnica, namenjena predvsem otrokom in mladostnikom. Plesalci skupine En–Knap jo pogosto izvajajo v povezavi z Odrom360, neposredno na šolah. Po ogledu izbranih VR-del v učilnici - ali plesne predstave v gledališču - se otroci zberejo v šolski telovadnici ali na odru, v plesnem studiu oziroma drugem primernem večjem prostoru in vsebine, ki so jih prej doživeli kot gledalci, prevedejo v gibanje ter jih raziskujejo skozi lastno telo.

Z umetniškim vodstvom Mattie Casona En–Knap Group nadaljuje raziskovanje koreografije onkraj odra – v neposrednem srečevanju s kraji, skupnostmi in krajino. Ta način dela izhaja iz praks, ki jih Mattia razvija v okviru svojega avtorskega Projekta E in ustvarjanja v slovensko-italijanskem obmejnem prostoru. Ples nastaja skozi prisotnost v svetu: s hojo, opazovanjem, poslušanjem in srečevanjem z drugimi. Izkušnje, zbrane na tej poti, postanejo del ustvarjalnega procesa, se vtisnejo v telo kot utelešeni spomin ter se vračajo v studio in na oder. V tovrstnem procesu tudi kraji sami spregovorijo s predlogičnim jezikom telesa.