Živahno kulturno prizorišče v središču ljubljanskih Most, prepoznavno po slovenskem in mednarodnem programu sodobnega plesa ter uprizoritvenih umetnosti. Od leta 2009 zgradbo upravlja in programsko razvija En–Knap, ki oblikuje program za občinstva vseh generacij – od obiskovalcev sodobne umetnosti do otrok, mladih in tistih, ki ples odkrivajo prvič. V prostorih Centra kulture Španski borci se letno zvrsti približno 200 plesnih predstav v okviru 600 dogodkov, ki jih obišče povprečbo 40.000 obiskovalcev.

Kot domače prizorišče En–Knap Group Španski borci niso le prostor uprizarjanja, temveč tudi vsakodnevnega umetniškega dela. Tu ansambel vadi, raziskuje, razvija nove produkcije, ohranja svoj repertoar ter sodeluje z domačimi in mednarodnimi koreografi, koreografinjami, režiserji in režiserkami. Poleg novih produkcij En–Knap v Španskih borcih skozi vse leto gosti predstave, umetniške rezidence, koprodukcije in festivale. 

Vsako sezono En–Knap prek javnega poziva k sodelovanju v Španskih borcih povabi približno 30 programskih partnerjev iz Slobenije – javne zavode, neodvisne producente, festivale, društva, umetnike in umetnice ter skupnostne organizacije. Prav ta mreža sodelovanj daje Španskim borcem odprt, povezovalen in meddisciplinaren značaj. Partnerstva segajo daleč onkraj odra in vključujejo plesne izobraževalne programe, delavnice, rezidence, seminarje, konference, izobraževalne programe in projekte za lokalno skupnost.

Galerija Internacionala in Kavarna Internacionala dopolnjujeta življenje hiše kot prostor srečevanja umetnosti in vsakdana. Skozi skupne programe in pobude En–Knap povezuje različne skupnosti, ritme in načine uporabe, ki sobivajo v stavbi.

Stavbo, ki je bila na pobudo krajevne skupnosti Moste-Polje dokončana leta 1981, je zasnoval arhitekt Oton Jugovec. Danes je zaščitena kot arhitekturna dediščina in velja za eno pomembnejših del slovenske povojne modernistične arhitekture. Po prenovi leta 2009, prilagojeni potrebam sodobnega plesa, Španski borci združujejo arhitekturno dediščino, umetniško produkcijo in vsakdanje življenje skupnosti.

Razvoj modernega mesta in novih javnih administrativnih, kulturnih, izobraževalnih in trgovskih funkcij je v sedemdesetih narekoval gradnjo stavb, v katerih je interier prevzel vlogo javnega prostora. Te arhitekture so bile kazalnik družbenega, kulturnega in tehnološkega napredka države. Posebna pozornost je bila namenjena oblikovanju interierja, ki je moral programsko in funkcionalno zadostiti raznovrstnim javnim funkcijam in hkrati odražati odprtost in naprednost družbe. Arhitekt Oton Jugovec je ustvaril celostno arhitekturo, ki se z zunanjščino odziva na kontekst okolice, v notranjščini pa premišljeno odgovarja programu stavbe.