En–Knap Group je prvi stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji. Repertoarni način delovanja omogoča skupini čas za raziskovanje, poglabljanje, premislek in kritično refleksijo. V zasedbi umetniškega vodje Mattia Casona in vodje vaj Ane Štefanec Knez je šest plesalk in plesalcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Velike Britanije, ki z vsakodnevno skupno prakso razvijajo svojstven umetniški jezik in ustvarjajo širok repertoar.
Po prehodu umetniškega vodenja z ustanovitelja Iztoka Kovača na Mattio Casona leta 2025 se En–Knap Group tudi nadalje razvija kot povezan umetniški kolektiv, v katerem sta radovednost in vsakodnevna praksa enako pomembni kot predstava sama. Skupina temelji na prepletu individualnih ustvarjalnih energij, ki se v okviru kolektivnega dela povezujejo v skupno umetniško prakso. Člani En–Knap Group tako niso zgolj izvajalci, temveč soavtorji oziroma soavtorice predstav, ki soustvarjajo umetniško identiteto ansambla.
En–Knap Group
Skozi leta se je ansambel razvijal in bogatil v sodelovanju s priznanimi domačimi in tujimi avtorji in avtoricami. Med njimi so Kristina Aleksova, Matjaž Berger, Andrea Boll, Ivica Buljan, Maria Campos, Jordi Casanovas, Edward Clug, Kelly Copper in Pavol Liška iz kolektiva Nature Theater of Oklahoma, Emese Cuhorka in Csaba Molnár, Matjaž Farič, Kathleen Fisher iz Trisha Brown Dance Company, Lenka Flory, Rita Góbi, Ermira Goro, Silvia Gribaudi, Adrienn Hód, Ida Hellsten, Rosana Hribar, Sebastijan Horvat, László Hudi, Omar Ismail, Bojan Jablanovec, Smaíl Kanouté, Iztok Kovač, Jan Krmelj, Sofia Mavragani, Guy Nader, Joseph Nadj, Olga Pona, Fabien Prioville, Claudia de Serpa Soares, Andreja Rauch, Andrea Rampazzo, Jesús Rubio Gamo, Simone Sandroni, kolektiv Superamas, Guy Weizman in Roni Haver, David Zambrano in Matjaž Zupančič.
Z omenjenimi sodelovanji je ansambel spoznal različne koreografske poetike in plesne pristope, pri čemer je ohranjal prepoznaven umetniški izraz. En–Knap Group letno odigra približno 30 predstav po Sloveniji in redno gostuje v tujini. Zavod redno podpira in producira tudi avtorske projekte, ki jih ustvarjajo plesalci in plesalke ansambla.
Pod umetniškim vodstvom Mattie Casona En–Knap Group deluje kot plesno-pripovedni kolektiv, ki ga oblikujejo tri temeljne drže: notranji zagon, radovednost in svobodno izbrana predanost. Želja je njegovo gonilo, odprtost njegova metoda, predanost zavestna odločitev. Plesno-pripovedni ne pomeni zlitja plesa in gledališča, temveč njuno sobivanje, v katerem pripoved vznikne skozi telo. Gre za ples, ki želi komunicirati, v katerem se zgodbe, podobe in osebne izkušnje razkrivajo prek giba. V ospredju ni le virtuoznost, temveč osebnost in zgodba posameznika, ki se razkrivata prek plesa. Telo postane prostor za premišljanje sodobnih vprašanj okolja, večkulturnosti, spola in razrednih neenakosti.
Ansambel ostaja zasidran v Ljubljani, Španski borci pa ostajajo njegov dom. Povezava z rudarsko krajino ostaja navzoča v prizemljeni telesnosti, ki jo oblikujejo delo, ponavljanje in vztrajnost – v neposredni fizičnosti, ki odmeva sodobne negotovosti in družbene neenakosti. Misel »delimo si isto zemljo« ostaja ustvarjalno izhodišče: gibanje na skupnih tleh.
Ansambel sodobnega plesa je sodoben takrat, ko nagovarja sodobna vprašanja.
Želim si, da bi plesalci za trenutek nehali plesati in začeli poslušati: sebe, drug drugega, prostor med nami in odmev lastnega poslušanja v tem prostoru in onkraj njega. Šele takrat se lahko dejanja začnejo nežno razpirati, kot da prihajajo od nekod drugod, od nekoga drugega, v skupnem svetem prostoru, kjer identitete prenehajo obstajati, jaz pa se znova pojavi le občasno – kot radovedna perspektiva v ozvezdju odnosov: neskončnih, prekipevajočih, igrivih kot sanje, a hkrati čudovito nujnih, čudovito resničnih.
Mattia Cason, umetniški vodja En–Knap Group
Umetniški vodja En–Knap Group
Vodja vaj En–Knap Group
Plesalci in plesalke En–Knap Group
Mattia Cason
Carolina Alessandra Valentini
Tina Habun
Nika Zidar
Fiona Macbride
Matija Franješ
Nekdanji plesalci in plesalke En–Knap Group (od 2007)
Ana Štefanec, Luke Thomas Dunne, Katja Legin, Ilkem Ulugün, Tomáš Nepšinský, Gyula Cserepes, Lada Petrovski, Tamás Tuza, Ida Hellsten, Bence Mezei, Jeffrey Schoenaers, Matea Bilosnić, Gilles Noël, Giorgia Belotti, Rada Kovačević, Radoslav Piovarči, Katja Kolarič, Nuria Capella Florensa, Davide Lafabiana
Gostujoči plesalci in plesalke: Renan Martins de Oliveira, Evin Hadžialjević, Veronika Valdes, Anja Rupnik, Lisa Magnan, Noriko Nishidate
Nastanek ansambla. Kratka zgodovina En–Knap Group.
Začetki En–Knap Group segajo v leto 1998, ko je Iztok Kovač oblikoval zamisel o ansamblu, v katerem plesalci in plesalke ne bi bili zbrani le za posamezen projekt, temveč bi dolgoročno soustvarjali skupni repertoar in umetniški jezik. Prvih petnajst let delovanja (1993–2009) je En–Knap deloval brez stalnega odra in z različnimi zasedbami ustvarjal predstave in filme v razmerah projektnega financiranja. Produkcije so nastajale s podporo mestnih in državnih razpisov ter domačih in mednarodnih koproducentov, a hkrati je postajala vse izrazitejša potreba po profesionalizaciji, ki bi omogočila dolgoročno umetniško raziskovanje.
Ustanovitev En–Knap Group je bila odgovor na to ambicijo – prvi slovenski stalni ansambel za sodobni ples, ki je na novo premislil možnosti delovanja nevladne kulturne organizacije v Sloveniji.
Pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača se je izoblikoval tesno povezan umetniški kolektiv, katerega gibalni izraz je zaznamovala industrijska krajina Trbovelj, Kovačevega rojstnega mesta, prepoznaven fizični jezik, disciplina, vztrajnost in močan občutek solidarnosti. Rudarsko okolje, izoblikovano z delom, vztrajnostjo in fizičnim naporom, je vplivalo tudi na razumevanje plesnega telesa – discipliniranega, prizemljenega in vzdržljivega. Telesa, ki ga oblikuje delo. Telesa, ki vztraja. Kolektivnega telesa. Industrijska preteklost se je preobrazila v umetniško metodo: disciplina je postala repertoar, vztrajnost struktura, gib pa infrastruktura.
Med prepoznavnimi ustvarjalnimi metodami ansambla sta bila tudi 3Q in Open Parts – dva Kovačeva koreografska postopka, ki sta temeljila na uporabi naključja, bodisi pri strukturiranju koreografije bodisi pri njeni izvedbi, in ju je uporabljal v večini svojih predstav. Plesalci in plesalke so bili nenehno postavljeni v nepredvidljive situacije – tako v studiu kot v skupnih iniciacijskih obredih zunaj gledališča, od plezalnih izletov do obiskov rudarjev pod zemljo – s čimer so širili polje izkušenj, ki je nato vstopalo v koreografijo.
Leta 2009 je En–Knap prevzel upravljanje Centra kulture Španski borci, ki je postal domovanje ansambla En–Knap Group in hkrati kulturno središče v najširšem pomenu besede. S stalnim odrom je ansambel dobil pogoje za dolgoročen umetniški razvoj, En–Knap pa možnost, da v celoti uresniči svojo širšo programsko vizijo.
Leta 2015 jo je zavod razširil s projektom EKG+, v okviru katerega je s podporo sredstev Evropske unije mladim plesalcem omogočil nove priložnosti za razvoj kompetenc in pridobivanje profesionalnih izkušenj znotraj skupine. Projekt je za določen čas odprl možnost razširitve ansambla z mlajšo generacijo plesalk in plesalcev ter dodatno okrepil prenos znanja, plesno izobraževanje in razvoj občinstva. Želja po stalnem ansamblu mlajših plesalk in plesalcev ostaja še vedno živa.