Anamaria Klajnšček (*1996) je plesalka in koreografinja, ki deluje med Slovenijo in Španijo. Po končanem programu sodobnega plesa na Umetniški gimnaziji Ljubljana je študij nadaljevala na Akademiji za gledališče in ples v Amsterdamu (AHK), nato pa v sezoni 2017/18 plesala v ansamblu TanzMainz v Nemčiji, kjer je sodelovala s koreografi Sharon Eyal, Guyem Naderjem in Mario Campos ter Guyem Weismanom in Roni Haver. Od leta 2018 deluje kot samozaposlena ustvarjalka ter sodeluje z mednarodno uveljavljenimi koreografi, med njimi Guyem Naderjem in Mario Campos, Roser López Espinoso, Perejem Gayem Fauro in Žiganom Krajnčanom. Ob tem razvija tudi lastne avtorske projekte, med drugim solo ONA (2022), glasbeno-plesni performans Tok misli: Preplet (2023) ter duet COSSOC, ki ga skupaj z Magíjem Serro predstavlja na mednarodnih festivalih. Redno deluje tudi kot pedagoginja sodobnega plesa, kontakta in partneringa.
Živeti v družbi, svetu, pomeni deliti si prostor z drugimi. Svoboda ni področje samovoljnosti in neskončnega horizonta, pač pa je zamejena prav z drugim, ki naseljuje isti zamejeni prostor. Medtem svetovna populacija raste, kar kliče k vprašanjem, kot so: kje natanko svoboda (prostor) enega sreča svobodo (prostor) drugega? Kako velik je prostor, v katerega se lahko subjekt naseli, ga zavzame, se v njem odloča, razmišlja, obstaja? Človeška težnja po širjenju v okolico— po zasedanju, osvajanju in potiskanju meja lastne svobode — se pogosto prikriva kot preživetveni nagon. A za tem gonom se nemalokrat skriva iluzija, da svoboda obstaja le tam, kjer imamo prostor popolnoma pod nadzorom. Vulneri zato ni zgolj opazovanje fizične prenatrpanosti, temveč simptom ideološke paradigme: predpostavke, da presežek drugih samodejno pomeni primanjkljaj svobode.