Sylphides 3.1

Sylphides 3.1 je del zbirke videov Sylphides 3.0, v kateri Diego Mac združuje ples z animacijo in 3D-simulacijo. Izhodišče je zgodovina baleta: La Sylphide (1832) in Les Sylphides (1909), v katerih se pojavlja figura sylpha – romantičnega, zračnega, vaporoznega, skrivnostnega in nadčloveškega ženskega bitja. V Macovi digitalni različici se ta podoba preoblikuje. Ženski sylph se umakne androgini figuri, ki ni ne moška ne ženska, temveč decentralizirano, hiperfleksibilno in spremenljivo telo. Telo brez določene anatomije. Telo z mehko snovjo, simulirano fiziko, razdrobljenim gibanjem in koreografijo, ki jo je mogoče ustvarjati proceduralno. Hyperhuman. Raznolika telesa. Različni plesi.

V Sylphides 3.1 se pojavi 200 sylphov v embrionalni obliki. Gibljejo se kot en sam kolektivni baletni organizem, v katerem se valček, kroženje, vrtenje, opora, nadzor, gibljivost sklepov in odnos do gravitacije srečajo z logiko 3D-animacije: mehkimi in plastičnimi telesi, tekočinami, vetrom, nizko gravitacijo ter širjenjem in krčenjem silnih polj. Klasični balet se tako razstavi in ponovno sestavi skozi digitalno telo – kot poskus, da bi ugotovili, kako plesati v novem jeziku in kako se lahko telo spremeni, ko zanj ne veljajo več povsem ista pravila. Ob digitalnim sylphom zveni zgodovinski posnetek Les Sylphides iz leta 1916, s čimer se preteklost in prihodnost plesa srečata v istem štiriminutnem prostoru.