Hanna Preuss je na Poljskem rojena režiserka zvoka, skladateljica, glasbenica in pedagoginja, ki živi in ustvarja v Sloveniji. Z odliko je diplomirala iz režije zvoka na Akademiji za glasbo Fryderyka Chopina v Varšavi. Poklicno pot je začela na področju filmskega zvoka, kjer je sodelovala pri številnih filmskih produkcijah, nato pa se uveljavila kot samostojna umetnica. Od osemdesetih let razvija interdisciplinarno umetniško prakso, ki povezuje oblikovanje zvoka, elektroakustično kompozicijo, glasbo in zvočno umetnost. Njeno delo je bilo predstavljeno v številnih filmskih, gledaliških, plesnih in multimedijskih projektih, za umetniško delo pa je prejela več nagrad in štipendij. Leta 2004 je bila imenovana za redno profesorico režije zvoka na Univerzi v Ljubljani, kot gostujoča predavateljica pa je poučevala tudi na mednarodni ravni. Leta 2006 je ustanovila Atelier zvočnih umetnosti, platformo, namenjeno raziskovanju in umetniški produkciji na področju zvoka.
Sonoria je ideja večdimenzionalne zvočne instalacije, ki vzpostavlja kontrast s svetlobo in raziskuje izrazno moč človeškega telesa. Izhaja iz abstraktne linije, ki se razvija iz teme, prežete z intenzivnimi in čustveno nabitimi zvočnimi kompozicijami, v skrbno oblikovano svetlobo, ki interpretira in na novo vzpostavlja prostor. Čustvena stanja igralke se izražajo skozi telo, brez besed ali v neznanem jeziku – aramejščini. Besedilni odlomki so izbrani iz knjige The Aramaic Lord’s Prayer Neila Douglasa-Klotza.
Uporaba jezika, ki ga večina gledalcev ne pozna, je zavestna umetniška odločitev. Omogoča, da govor doživimo predvsem skozi njegove vibracijske in zvočne lastnosti, ne da bi ga morali racionalno razbirati. Govor tako postane abstrakten element, ki se organsko prepleta s svetlobo in zvokom.