Andreja Rauch

Pasaž delux

#zgodnejša en–knap dela#site-specific

2006

Odhajam s postaje in vračam se nanjo. Tukaj se znova srečujemo in poslavljamo. Ko pomislim, koliko srečanj in slovesov se odvije na tem prostoru, se zdi, kot da se tu zbira množica čustev, ki se premika kot počasna, plazeča se gosenica. Morda sledi voznim redom prihodov in odhodov ter kopiči sledi potovanj, ki so se zgodila pred nekaj trenutki ali že davno. Tako kot plakati preteklih koncertov ostajajo na stenah, dokler jih ne odstranijo in naredijo prostora novim, bi bilo mogoče tudi ta čustveno nabiti prostor očistiti njegovih plasti – od drobnih zapisov do velikih oglasov. Vsak od nas nenehno čisti in na novo ureja svoj spomin. Spomin je kot dom: prostor, v katerem bivam, ki ga lahko zapustim in se vanj vrnem. Med odhodom in vrnitvijo mineva čas, potovanje pa spreminja moje dojemanje in razumevanje doma.

Memory is like a home: a place I inhabit, a place I can leave and return to.

Image07

Med delom na projektu sem opazila, da nekateri ljudje, kot kaže, nikoli nikamor ne potujejo. Morda nimajo doma in nimajo kam iti, a so hkrati vedno na poti nekam. Pogosto razmišljam o navidezni naključnosti srečanj, ki se nam dogajajo, saj se včasih izkaže, da se za njimi skrivajo naši lastni urniki in vozni redi zaznavanja.

Srečanje, ki sem ga poimenovala PD, je le stežka naključje. Čeprav se odvija v vsakdanjem prostoru, zaznamovanem z nenehnim tokom ljudi, PD vzpostavlja poetično izmenjavo z vsakim, ki povabilo sprejme z radovednostjo in odprtostjo. Je prostor, kjer se srečujeta kultura in umetnost, kjer se ljudje povezujejo in kjer srečanja puščajo občutek zadovoljstva in nasmeh.

Hkrati projekt dokumentira sedanji trenutek. V prihodnosti lahko takšen dokument postane pričevanje o ljudeh določenega kraja in mesta. Kako lepo – in hkrati težko sprejemljivo – je izmuzljivo in nepredvidljivo delovanje naključja, ki nas po nepričakovanih poteh pripelje na postaje. Srečanja na postajah in med potovanji naredijo mojo lastno pot znosnejšo, morda celo prijetnejšo. Morda prav zato ti trenutki v spominu ostanejo dlje kot samo potovanje.

Andreja Rauch Podrzavnik

Franjo Bizjak, Slovenske železnice, Teater Narobov, Nada |gank, Vlado škafar, Martin Podrzavnik, Bara Kolenc, Nina Milin, Katra Kodela, Tomaž Praunseis, dr. Bruno Ravnikar, Lili Kašnik, Igor Lavrenčič, Franci Lipovšek, Sanja Bračun, Olga Žvanut, Miha Zupan, Godba Slovenskih železnic, Albert Pavlič - predsednik; Franci Lipovšek - dirigent; Igor Štern, Andreja Istenič, Urška Košir, Sabina Glavač, Dušanka Istenič, Urška Volarič, Katja Lužar, Adrijana Plevel, Ines Martinšek - flavte; Ernest Jazbec - oboa; Gregor Zorec, Jernej Lipec, Silvija Volarič, Gašper Glas, Miran Tržan, Janez Blatnik, Lidija Dobovšek, Maja Glavač, Matic Kreča, Gregor Povše - klarineti; Bojan Sumrak, Aleš Meško, David šeško, Polona Škegro, Branko Nadu, Gregor Zalokar, Rok Glavan - saksofoni; Sergej Sumrak, Rok Pelc, Sandi Pavlin, Jakob Istenič, Savo Štern - krilnice; Slavko Čot, Kristjan Erman, Boštjan Počivalšek, Jure Istenič - baritoni; Boštjan Lipovšek, Katarina Lipovšek, Lovro Lipovšek, Lucijan Lipovšek, Lenart Istenič, Gašper Kmetič - rogovi; Rok Turnšek, Boštjan Cerar, Boštjan Žveglič, Tadej Dragar, Jernej Škegro, Saša Martinčič - trobente; Borut Blaj, Luka Suzič, David Kajič - pozavne; Danijel Mikulčič, Albin Ocepek, Drago Počivalšek - basi; Rudolf Glavač, Rudi Glavač, Zvone Izlakar, Zlatko Škrlec, Janez Krivec, Jure Škorja - tolkala. Folklorna skupina Tine Rožanc, veterani, Boža Bauer, Alenka Fortuna, Urša Gazdič, Marija Jutraž, Božena Orlčnik, Meta Podobnikar, Meta Pust, Živa Simončič, Mojca Slana, Milena Sterle, Stane Fortuna, Slavko Gnidovec, Franci Hribovšek, Tone Jurečič, Jože Jutraž, Janez Knific, Jože Levka, Filip Pakiž, Marjan Podobnikar, Jože Troha - plesalci; Janez Dolenc, Dare Grum, Marjan Janša, Jože Kotnik, Dušan Vodišek, Milan Zupanc - godbeniki. Mešani zbor Cantate nobiscum |KUD Tine Rožanc, Amadea Rodman - vodja, korepetitor; Ivica Lavrenčič, Jožica Močivnik, Amedea Rodman, Sabina šterbenc, Marjana Hudina, Marjeta Bajt, Marjeta Medič, Anita Kutnar, Ida Bokan - sopran; Lili Kašnik, Fani Hunyadi, Jožica Rozman, Nataša Bizilj, Nataša Petrič, Veronika Luskovec, Sonja Popovič, Lidija Polšak, Mojca Špec - alt; Katja Benedik-Kreitmayer, Igor Javoršek, Tomaž Marolt, Ivan Kramžar, Dušan Brezar - tenor; Stipe Miš, Robi Medič, Franci Podgrajšek, Lojze Duša, Zvone Skalar, Jože Snoj, Jože Vogrinčič - bas.

biografije

Andreja Rauch Podrzavnik je slovenska koreografinja, plesalka, pedagoginja in videastka. Kot ena ključnih osebnosti slovenskega sodobnega plesa ustvarja uprizoritvene, raziskovalne in izobraževalne projekte, v katerih raziskuje gibanje kot način vedenja ter prostorsko-vizualno prakso. Magistrirala je na London Contemporary Dance School (1999) in sodelovala s številnimi umetniki s področij plesa, gledališča, glasbe in vizualnih umetnosti. Leta 2009 je soustanovila Zavod Federacija, katerega interdisciplinarni projekti povezujejo različne skupnosti in družbene skupine. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med njimi Dance Europe Critics' Choice Award (2003), nagrado Povodni mož (2004), nagrado žirije Gibanice (2007), nagrado Ksenije Hribar (2015, 2021) in Župančičevo nagrado (2021).

kolofon

Idejna zasnova in režija Andreja Rauch

Soustvarjanje in izvedba Maja Dekleva, Tomaž Lapajne, Andreja Rauch, Sebastiano Tramontana, Pihalni orkester Slovenskih železnic, Folklorna skupina Tine Rožanc (veterani), Mešani pevski zbor Cantate nobiscum, KUD Tine Rožanc

Oblikovanje svetlobe Jaka Šimenc

Grafično oblikovanje Peter Rauch

Izvršni producent Goro Osojnik

Odnosi z javnostmi Anka Pirš

Produkcija Zavod En–Knap

V sodelovanju Slovenske železnice

S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo