Iztok Kovač

Kako sem ujel Sokola

35 min

#zgodnejša en–knap dela

1991

Kako sem ujel sokola je prelomno delo v zgodovini slovenskega sodobnega plesa. Solo predstava, v kateri je Iztok Kovač razvil izrazito poetičen koreografski jezik, prežet z lepoto in sublimnim, magičnim odnosom med telesom, gibom, glasbo, svetlobo in prostorom, je postala emblem novega časa in nove produkcije. Predstava, nastala na predvečer vojne na območju nekdanje Jugoslavije, je s svojim samosvojim poetičnim jezikom vzniknila v času globokih družbenih in političnih sprememb ter nepričakovano pritegnila pozornost evropske plesne scene. Kako sem ujel sokola je prispevala k umeščanju takrat nastajajoče neodvisne plesne scene v širši evropski prostor. Njen uspeh je pomenil prelomnico v Kovačevi umetniški poti in v razvoju neodvisne plesne produkcije v Sloveniji. Po predstavi je Kovač ustanovil En–Knap in s tem postavil temelje organizaciji, ki je postala pomemben akter slovenskega in evropskega sodobnega plesa.

Izbrana
Izbrana02
F0078 AP
6 antonio zivkovic
F0075 AP
2 antonio zivkovic
Copy of Kako sem ujel sokola
F0670 GB
←
→
←
→

Odkrivam lepoto in moč gibov, ki so me spremljali skozi življenje, pa se jih nisem zavedal. Z raziskovanjem in spreminjanjem spoznavam, v kaj verjamem in v kaj ne. To prepričanje vodi ritem in smer gibanja. Potem se ples lahko začne.

Iztok Kovač

Eno najbolj obetajočih imen evropske plesne scene. Iztok Kovač je s predstavo Kako sem ujel Sokola ponudil nekaj, česar do sedaj še nismo videli. „Novi ples“ je zadnje, kar bi pričakovali iz Slovenije in Kovač zahteva takojšnjo pozornost že zaradi njegovega porekla. Travme dežele mu dajejo posebno pravico do teme predstave – do sanj o osvoboditvi in transcendenci.

Pod slapom bele luči svoj solo začne in konča z osupljivo podobo sebe kot Sokola. Roke vrti s tako hitrostjo, da se zamegljijo v žareče loke. Vizija moškega, ki transcedira svoje omejitve in v večjem delu predstave niza plesne in gledališke strategije, s katerimi ustvari in zadrži tovrstne pobege. Različne plesne vložke preizkuša na posameznih delih Schubertove Nedokončane simfonije, včasih z meditativno milino, drugič spet napolni oder z nenadnimi zagoni in padci. Pojavijo se trenutki, ko so kombinacije plesa in glasbe, izmenjave med ekstazo in tišino omamne, vendar zelo kratke. Obenem poskuša svojo vlogo prenesti od plesalca k telovadcu in čarovniku ter se z nekaj akrobatskimi triki povzdigniti v sfero čarobnega. V zadnjem delu predstave pleše na eksplozijo "heavy rocka", kar spremeni njegovo gibanje v nekaj veliko bolj agresivnega in destruktivnega. Kot da se živahen plesalec-čarovnik, prelevi v nekaj militantnega.

Judith Mackell, The Independent

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.

kolofon

Koreografija in izvedba Iztok Kovač

Glasba Franz Schubert, Rosvita Jež

Oblikovanje svetlobe Miran Šušteršič, Guy Peeters

Produkcija Iztok Kovač, samoprodukcija

S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo