V teoriji. Razširjeni prostor plesa.

Virtualna okolja postajajo vse bolj del vsakdanjega življenja, pogosto pa jih spremljata tudi osamljenost in razkroj skupnostnih izkušenj. En–Knap zato potopitvene medije razume predvsem kot prostor srečevanja – kot kolektivno izkušnjo, utemeljeno v neposredni človeški prisotnosti.

En–Knapov Oder360 raziskuje nove načine doživljanja plesa v virtualni resničnosti. S tehnologijo 360-stopinjskega zajema, ambisoničnim zvokom in virtualno resničnostjo gledalec ne opazuje predstave od zunaj, temveč vstopi v njeno središče. Bližje je plesalkam in plesalcem kot kadar koli prej. Pogled ni več omejen z okvirjem odra ali kamere, temveč se prosto giblje po prostoru koreografije. Vsak gledalec oblikuje lastno izkušnjo – sam izbira, kam bo usmeril pozornost in kako bo doživel dogajanje. Ples ne le da spremlja, ampak postane njegov del.

To je ples, ki v srečanju s tehnologijo presega predsodek, da smo v digitalnem svetu »skupaj sami« ali »sami skupaj«. S potopitvijo in aktivno udeležbo občinstvo preobraža v skupnost ter ustvarja nove oblike skupnega doživljanja.

V praksi. Prenosljiv dogodek, skupinski ogled.

Od leta 2019 En–Knap razvija in producira plesna VR360 dela, zasnovana za skupni ogled, gostovanja in prilagodljive načine predstavljanja. Njihova prenosljiva zasnova omogoča prilagajanje različnim prostorskim in tehničnim pogojem ter odpira nove možnosti za kroženje plesa. Tako lahko doseže tudi občinstva, ki imajo omejen dostop do sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Poleg gledališč, kinodvoran in galerij lahko Oder360 gostuje tudi v šolah, knjižnicah, bolnišnicah, skupnostnih centrih, manjših kulturnih prizoriščih in drugih družbenih okoljih. 

Oder360 je nastal iz praktičnih razlogov – omejene dostopnosti in kontinuitete umetniškega dela v času pandemije covid-19. Virtualno resničnost razume kot družbeni format in ne kot individualno tehnološko izkušnjo. V ospredje postavlja pogovor, skupno pozornost in nove načine skupnega doživljanja koreografije.

Prenosljivost formata odpira tudi nove modele gostovanj. Oder360 lahko potuje z minimalnimi tehničnimi zahtevami in bistveno manjšim okoljskim odtisom ter sodobni ples prinaša na nepričakovane lokacije brez logističnih zahtev potovanja večje skupine ustvarjalcev. Na ta način ne spreminja le načina, kako doživljamo ples, temveč tudi način, kako se ta širi in kroži.

Evolucija

Projekt Oder360 je nastal leta 2020 kot odgovor na zaprta gledališča in prekinjena gostovanja v času pandemije. Kar se je začelo kot praktičen odziv na izredne razmere, se je postopoma razvilo v samostojno umetniško, produkcijsko in raziskovalno platformo. Z raziskovanjem 360-stopinjskega snemanja, ambisoničnega zvoka in virtualne resničnosti je Oder360 razvil nove načine ustvarjanja, predstavljanja in kroženja sodobnega plesa.

I. Začetek: Ringside

Pomembno vlogo pri razvoju Odra360 je imel John Ashford, plesni kritik, kurator in ustanovitelj mreže Aerowaves, ki je s projektom Ringside (VR180) raziskoval nove načine kroženja plesa v virtualni resničnosti. Projekt Ringside je temeljil na preprosti, a radikalni premisi: virtualna resničnost gledalcev ne sme osamiti v tehnologiji, temveč mora poustvariti družbeno izkušnjo obiska gledališča.

Kot partner v projektu je En–Knap ta model samostojno nadgradil z ustvarjanjem izvirnih 360-stopinjskih del, pri čemer je ohranil isto izhodišče: virtualno resničnost razumeti kot skupni kulturni dogodek, ki potopitveno izkušnjo gledanja povezuje s pogovorom, izobraževanjem in medsebojno izmenjavo.

Namesto da bi virtualno resničnost razumel kot nadomestek za živo uprizoritev, Oder360 v njej vidi novo možnost srečevanja – takšno, ki presega geografske omejitve, dosega skupnosti z omejenim dostopom do sodobnega plesa in omogoča smiselno srečevanje s plesom tudi zunaj tradicionalnih gledaliških infrastruktur.

II. Virtualizacija obstoječih del

Ob podpori Centra za kreativnost (CzK) in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) se je prva faza Oder360 osredotočila na prenos obstoječih odrskih predstav v potopitvene izkušnje.

V okviru odprtega poziva leta 2021 so bili slovenski ustvarjalci sodobnih uprizoritvenih umetnosti povabljeni k prilagoditvi že zaključenih del za 360-stopinjsko snemanje in k raziskavi, kako se koreografija spremeni, ko gledalec vstopi v središče odra. Projekt je omogočil nakup prve VR-opreme En–Knapa in razvoj alternativnih načinov produkcije, predstavljanja in gostovanja sodobnega plesa.

III. Ustvarjanje izvirnih del v virtualni resničnosti

Druga faza Odra360 je pomenila premik k ustvarjanju del, zasnovanih posebej za virtualna okolja. Novi odprti poziv leta 2022 je ustvarjalce povabil k razvoju izvirnih del za ogled v 360-stopinjskem okolju, pri čemer virtualna resničnost ni bila razumljena kot virtualni prevod odrske predstave, temveč kot samostojen koreografski medij.

Ta prehod je razširil sodelovanje med koreografi, filmskimi ustvarjalci, oblikovalci zvoka in strokovnjaki za virtualno resničnost ter odprl nova vprašanja prostorske kompozicije, zaznave občinstva in potopitvene dramaturgije.

IV. Družabni dogodek

V tej fazi so se razvili novi načini predstavljanja, ki so živo uprizoritev, ogled del v virtualni resničnosti, moderirane pogovore, delavnice in participativne dejavnosti povezali v skupne dogodke. Občinstvo tako ni več vstopalo le v virtualni prostor posamezne uprizoritve, temveč v prostor skupnega gledališkega doživetja.

Ker so bila dela posneta okoli osrednje 360-stopinjske kamere, je tudi način njihovega predstavljanja sledil isti krožni zasnovi. Občinstvo, zbrano v krogu, je dela spremljalo hkrati z uporabo VR-očal, izkušnja pa se je nadaljevala s skupnim pogovorom. Razprave in predavanja so občinstvu, ki se je s takšnim načinom gledanja srečevalo prvič, ponudila teoretski okvir za razumevanje in refleksijo doživetega.

Ob tem smo razvijali tudi programske rešitve, ki so skupinam gledalcev omogočile sinhroni ogled del v virtualni resničnosti. Prav iz teh načinov predstavitve je nastalo ime Oder360.

V. Zunanja sodelovanja

Poleg lastnih produkcij En–Knap svojo produkcijsko infrastrukturo in znanje nudi zunanjim umetnikom, institucijam in naročnikom. Sodelovanje obsega celovit okvir za nastanek dela – od tehnične opreme in produkcijske podpore do snemanja. Takšen pristop je bil vzpostavljen tudi pri projektu Biti Hamlet (produkcija za Flying Opera, 2024, Celovec). 

En–Knap razvija tudi projekte, v katerih VR postaja medij za pripovedovanje zgodb in interpretacijo kulturne dediščine. Projekt Luknja v prihodnost (po naročilu Občine Trbovlje, 2023) je lokalno zgodovino in prostor povezal s plesno pripovedjo. Izhajajoč iz industrijske dediščine Trbovelj je lokalne zgodbe, spomine in identitete prevedel v 360-stopinjsko izkušnjo, dostopno prek osebnih mobilnih naprav.

VI. Mreže in trajnostna gostovanja

Oder360 danes deluje v okviru mednarodnih mrež gostovanj in koprodukcij, ki omogočajo kroženje potopitvene koreografije po Evropi. Sodelovanja s platformami, kot so Moving Balkans, GO! 2025, Moovy Festival, COORPI, Teatri Riflessi, Dance on Screen in drugimi, omogočajo gostovanja plesnih del v virtualni resničnosti med festivali, kulturnimi prizorišči in različnimi regionalnimi okolji.

VR omogoča lahek in prenosljiv načinu predstavitve, ki ne zahteva obsežne tehnične infrastrukture ali potovanja celotne umetniške in tehnične ekipe. Pri VR gostovanjih tako praviloma potuje le ena oseba, saj se lahko vsebino predstavlja brez prevoza večje količine opreme. Takšen model zmanjšuje logistične potrebe in okoljski odtis gostovanj ter odpira nove možnosti za trajnostnejše mednarodno kroženje sodobnega plesa.