En–Knap deluje kot produkcijska hiša lastnih odrskih projektov, hkrati pa kot koproducent sodeluje pri delih drugih ustvarjalcev in jih podpira s finančnimi sredstvi, prostori, tehnično infrastrukturo in rezidenčnimi programi. Dolgoletno sodelovanje v evropskih mrežah odpira možnosti za mobilnost, koprodukcije, strokovni razvoj in mednarodno kroženje umetniških del. Center kulture Španski borci je stičišče raznolikih koreografskih glasov iz Slovenije, širše regije in Evrope, kjer En–Knap vse leto oblikuje in predstavlja program domače in mednarodne sodobnoplesne produkcije.

Evolucija

1991         
Kako sem ujel Sokola

Po mednarodnem uspehu prvega solističnega projekta Kako sem ujel Sokola, za katerega je prejel nagrado London Dance and Performance Award revije Time Out, je Iztok Kovač leta 1993 v Leuvnu v Belgiji zbral prvo zasedbo skupine En–Knap. V času, ki so ga zaznamovali osamosvojitev Slovenije in vojne na Balkanu, se je En–Knap uveljavil kot eden najprepoznavnejših producentov sodobnega plesa v prostoru nekdanje Jugoslavije. Izhajajoč iz industrijske stvarnosti rodnih Trbovelj in koncepta ustvarjalnega plesalca, je Kovač oblikoval prepoznavno umetniško identiteto, ki je pomembno prispevala k uveljavitvi slovenskega sodobnega plesa v evropskem prostoru.

1993–2007         
Projektno delovanje

V prvem ustvarjalnem obdobju se je En–Knap uveljavil kot ena redkih sodobnoplesnih praks iz Vzhodne Evrope z dolgotrajno in prepoznavno mednarodno prisotnostjo. Z obsežnimi mednarodnimi gostovanji, koprodukcijami in predstavami, kot so Razširi krila (Slon nerodni), Struna in želo – prvi dotik, Zakonitosti kobre, Daleč od spečih psov in MoTenTion, je Kovač razvijal samosvojo koreografsko govorico.

V središču tega obdobja sta bila ustvarjalni razvoj plesalk in plesalcev ter razvijanje koreografskih postopkov, utemeljenih na organiziranem naključju in kolektivni odgovornosti – načelih, ki so pozneje postala temelj skupine En–Knap Group. V tem času je Iztok Kovač razvil dva komplementarna koreografska sistema: 3Q in Odprti deli. V njunem središču je intuitivno telo plesalca oziroma plesalke, sestavljeno iz osebne zgodovine, navad, kulture, plesnega izobraževanja in tehnike, družbenega razreda in kolektivne izkušnje.

Plesno gibanje se je v tem obdobju uveljavilo kot način sporazumevanja ter razumevanja sebe in drugih. Umetniški jezik En–Knapa, ki se je oblikoval v industrijski krajini Trbovelj, je bil prizemljen, fizičen ter zaznamovan z delom, vzdržljivostjo in njuno preobrazbo. En–Knapovo telo je postalo prostor vednosti, v katerem so se osebne zgodovine prepletale s širšimi družbenimi stvarnostmi.

2007–2019         
Repertoarna skupina

Ustanovitev En–Knap Group leta 2007 je pomenila veliko prelomnico v razvoju zavoda. Iz projektno organizirane plesne produkcije se je En–Knap razvil v prvi slovenski repertoarni ansambel sodobnega plesa, leta 2009 pa je z vzpostavitvijo domicila v Centru kulture Španski borci vstopil v obdobje umetniške konsolidacije.

Kot umetniški vodja in koreograf je Iztok Kovač ohranjal temeljna načela delovanja in prepoznavno kolektivno identiteto skupine, vzporedno pa je zaradi odprtosti do različnih koreografskih in gledaliških poetik v sodelovanju z vabljenimi slovenskimi in mednarodnimi koreografi in koreografkami ter gledališkimi režiserji nastalo več kot 40 odrskih del. Med njimi so Set and Reset/Reset (obnovitev predstave v sodelovanju s skupino Trisha Brown Dance Company), Phobia Guya Weizmana in Roni Haver, Pearl Adrienn Hód, Loop de Loop Guya Naderja in Marie Campos, Dark Union Josefa Nadja ter Zasledovalci sreče skupine Nature Theater of Oklahoma.

Z rednimi mednarodnimi gostovanji in sodelovanji se je En–Knap Group uveljavil kot prepoznaven repertoarni ansambel evropskega sodobnega plesa.

2019–danes         
Širitev delovanja

Z obsežnim povezovanjem, rednim predstavljanjem mednarodnih gostujočih predstav ter številnimi sodelovanji in koprodukcijami je En–Knap postopoma prerasel okvire produkcijske organizacije in se razvil v širšo platformo sodobnega plesa. Ob ohranjanju odrske produkcije kot svojega osrednjega področja delovanja je v času pandemije covid-19 dejavnost razširil na nova področja produkcije, predstavljanja umetniških del in razvoja občinstev.

S projektom Oder360 je En–Knap začel raziskovati možnosti virtualne resničnosti za ustvarjanje, predstavljanje in gostovanje sodobnega plesa. Nastala je serija VR360 plesnih del, zasnovanih za skupinsko gledanje in prilagodljive predstavitvene oblike gostovanj. Le-te omogočajo predstavljanje plesnih del v novih okoljih in dostop do sodobnega plesa občinstvom, ki imajo omejene možnosti spremljanja predstav v živo. 

Oder360 tako sodobni ples umešča tudi zunaj gledaliških prostorov – v šole, manjše skupnostne centre, kulturne domove, knjižnice, bolnišnice in druga okolja, kjer odpira nove možnosti za izobraževanje, sodelovanje in mednarodno povezovanje.

2025         
Novo umetniško poglavje

Z imenovanjem plesalca in koreografa Mattie Casona za umetniškega vodjo skupine En–Knap Group je skupina vstopila v novo ustvarjalno obdobje, pri tem pa ohranja vrednote, ki jo zaznamujejo že od njenih začetkov: kolektivno delo, solidarnost in prepričanje, da ples nastaja iz skupne izkušnje (skupina ohranja geslo »delimo si isto zemljo«)

Novo umetniško vodstvo se posveča razvoju prenovljene ansambelske prakse, v kateri plesalke in plesalci telo razumejo ne le kot izvajalski inštrument, temveč tudi kot prostor raziskovanja identitete, zaznave in družbenih stvarnosti. Hkrati skupina krepi dialog z umetniškimi okolji Balkana in severne Italije ter nadaljuje dolgoletno zavezanost mednarodnemu sodelovanju, ob tem pa ostaja trdno zasidrana v lokalnem in regionalnem prostoru.