Bence Kiricza

Bence Kiricza (2002, Budimpešta) je sodobni plesalec in koreograf mlajše generacije. Sebe opiše kot »občutljivega in malce norega človeka«, pri čemer obe lastnosti razume kot bistveni del svoje osebnosti in pristopa k plesu. Prenaša ju v svoj gibalni jezik, ples pa dojema kot nenehno raziskovanje neznanega ter premikanje lastnih telesnih in čustvenih meja. Ta proces v njem vzbuja vedno novo radovednost, ga spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju in mu prinaša veliko veselja. Ob tem razvija lastnosti, ki jih prepoznava kot svoje plesne odlike: dinamičnost, hitrost, mehkobo, fluidnost, občutek za ritem in muzikalnost. V svojem umetniškem raziskovanju se posveča predvsem sodelovanju, telesnosti, duhovnosti in pripravljenosti na tveganje ter odkrivanju različnih izraznih možnosti giba in njegovih kvalitet.

Svojo plesno pot je začel leta 2013 s hiphopom, ki je postavil temelje njegovemu odnosu do gibanja in plesa. Leta 2025 je diplomiral iz modernega in sodobnega plesa na Madžarski plesni univerzi v Budimpešti. Njegove izkušnje obsegajo tako delo z repertoarnimi predstavami kot sodelovanje v ustvarjalnih procesih, pri čemer je svoje znanje in prakso razvijal tudi v mednarodnem okolju. V času študija (2022–2025) je pridobival izkušnje v različnih profesionalnih okoljih, med drugim na praksi pri skupini Company Fren_Ák, v krajših ustvarjalnih sodelovanjih z Mátéjem Mészárosom in Endrejem Schumickyjem ter na praksi v portugalskem programu PerformAct. V tem obdobju je ustvaril tudi solo koreografijo Crazy Little Things (2024).

V zadnjem letniku študija je v okviru diplomskih predstav nastopil v dveh delih: Behind Every Decision (2025), izvirni koreografiji Yaniva Avrahama, in Mirror (2020), repertoarni predstavi skupine Eva Duda Dance Company. Po diplomi je bil sprejet v mednarodni izobraževalni program PerformAct na Portugalskem, ki ga je zaključil leta 2026. Tam je sodeloval z ustvarjalci, med katerimi so Rob Hayden, Tijen Lawton, Máté Mészáros, Bénédicte Mottart, Cruz Isael Mata, Chloé Bellvaire, Cola Ho, Julio Iglesias, José Agudo and Celine Werkhoven. Med predstavami, v katerih je nastopil, so Chimera (2026) Roba Haydna, Um Mar de Corujas Amadas (2026) Joãa Cardosa in 818, ki jo je soustvaril z Junisom Bechererjem.

Vzporedno s plesalsko kariero Bence razvija tudi lastno koreografsko prakso. Leta 2024 je kot koreograf debitiral s svojo prvo skupinsko koreografijo Dilihouse, ki je bila predstavljena v budimpeškem centru sodobnih umetnosti Trafó v okviru skupnega večera Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy ter Madžarske plesne univerze. Sledila je njegova druga skupinska koreografija Nemesis (2025), predstavljena na odru Nacionalnega plesnega gledališča v Budimpešti. Leta 2025 je med bivanjem na Portugalskem razvijal osebno zaznamovano solo delo Love, Anya – Apa, ki mu je sledila koreografija Wild Winds (2026).

Zakaj plešeš – zase? Osebni razlogi.

Zame je ples nenehno raziskovanje neznanega. To raziskovanje povezujem z veseljem in radovednostjo, ki me ženeta, da se vedno znova poglabljam vanj. Ko plešem, sem rad hkrati nor in občutljiv. Morda se prav v tem kaže moj pravi jaz … In ta občutek je še posebej močan, ko je prisotno občinstvo. Zanima me raziskovanje različnih vidikov plesa skozi raznolike gibalne jezike in njihovo prenašanje v lastno telo.

Zakaj sploh plesati? Univerzalni razlogi.

Mislim, da lahko pleše vsak in da bi pravzaprav vsak moral plesati. Najprej zato, ker je pomembno odkrivati, občutiti in razumeti lastno telo. Poleg tega je ples eden najboljših načinov izražanja naših občutkov in misli. Skozi gibanje lahko pokažemo, kako edinstveni in posebni smo.

Si ti našel ples ali je ples našel tebe?

Rekel bi, da je šlo že od samega začetka za obojestransko približevanje. Jaz sem se pomikal proti plesu, ples pa proti meni, dokler se nisva končno srečala v isti točki. Hvaležen sem staršem, ki so me usmerili na plesno pot.

Kaj bi počel, če ne bi plesal?

Ne predstavljam si življenja brez gibanja. Če bi moral početi kaj drugega, bi bil rad didžej in z glasbo pripravil ljudi do tega, da zaplešejo in tudi sami občutijo veselje do gibanja.

Plesati sam ali plesati skupaj?

Oboje. Sam in skupaj z drugimi.

Plesati zase ali pred drugimi?

Pred drugimi.

Plesni gib, ki ga obožuješ?

Macaco in dolgi drseči gibi (long slides).

Plesna predstava, ki bi jo lahko gledal znova in znova?

Bisonte – Marco da Silva Ferreira.

Plesni komad, ki bi ga lahko poslušal znova in znova?

Odvisno od razpoloženja:

Justice – Neverender 😚

KAYTRANADA – Intimidated 🫠

Jungle – You Ain't No Celebrity 😎

Nina Kraviz – Taxi Talk 🤩

Brutalismus 3000 – Romantika 🤘🏼

Plesni film, ki bi ga lahko gledal znova in znova?

Honey (2003).

Zakaj En–Knap?

En–Knap je izjemno varno in vsestransko okolje, v katerem lahko kot plesalec razvijam svoje sposobnosti in premikam lastne meje. Res sem vesel, da sem tukaj, in se veselim vsega, kar me čaka na tej poti.

Si ti našel En–Knap ali je En–Knap našel tebe?

Malo obojega. V resničnem življenju je bilo kot nekakšno srečanje: začelo se je s stiskom roke in končalo z objemom.

Kaj bi počel, če ne bi bil del En–Knapa?

Še naprej bi veliko delal na sebi, da bi dosegel svoj cilj in postal član plesne skupine.