Sebastijan Horvat je eden vodilnih slovenskih gledaliških režiserjev. Režijo je študiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, kjer je pozneje magistriral z nalogo Prostor med besedo in telesom. Od leta 2005 na AGRFT predava gledališko teorijo. Leta 1997 je skupaj s scenografinjo Petro Veber in igralko Natašo Matjašec Rošker soustanovil E.P.I. Center, neodvisno produkcijsko platformo, namenjeno razvoju inovativnih in raziskovalno usmerjenih gledaliških projektov v sodelovanju z vodilnimi slovenskimi kulturnimi ustanovami. Od začetka devetdesetih let režira v skoraj vseh večjih slovenskih gledališčih. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim univerzitetno Prešernovo nagrado, veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje, več Borštnikovih nagrad ter nagrado Montblanc Young Directors Project na Salzburškem festivalu za predstavo Alamut (2005).
Brechtova didaktična drama o širjenju komunizma na Kitajskem je bila dolga leta prepovedana in v Nemčiji uprizorjena vsega sedemkrat. Eden najbolj cenjenih slovenskih gledaliških režiserjev svoje generacije Sebastijan Horvat se je odločil ponovno poseči po tem »prepovedanem besedilu« ter s prepletom gibanja teles in elementov vizualne umetnosti ustvaril izrazito novo interpretacijo.
Štirje agitatorji se znajdejo pred partijskim sodiščem, kjer morajo pojasniti smrt mladega tovariša med misijo širjenja komunistične ideje na Kitajskem. Da bi utemeljili svojo odločitev, rekonstruirajo vrsto ključnih situacij in preizprašajo posledice ravnanja mladega tovariša. Čeprav je ta strastno predan revolucionarnemu idealu, njegovo ravnanje vedno znova ogroža skupni cilj in nazadnje postane grožnja samemu revolucionarnemu gibanju.