En–Knap, Via Negativa & Kristina Aleksova

Tri četrt človeka

60 min

#na voljo za gostovanje

2024

Yvonne Rainer je svoj No Manifesto obravnavala znova in ga prilagodila, ko je ugotovila, da lahko njegova načela zavirajo ustvarjalni proces. Bil je preveč radikalen – v umetnosti ne bi smelo biti nobenih prepovedi. A težnja po doseganju nemogočega, združevanju nezdružljivega in predstavljanju nevidnega je temeljna za ustvarjalnost. In ta težnja je po svoji naravi radikalna. Kristina Aleksova z lastnimi besedami: “Spoštujem vsakogar, ki je pripravljen priznati, da ne razume več tistega, kar se mu je nekoč zdelo pomembno; tako se učimo in razvijamo.” Kot je rekel Walt Whitman: “Ali si nasprotujem? Potem si torej nasprotujem (sem velik, vsebujem množice).” Vseprisotna povprečnost v vsakdanjem okolju, kulturi in umetnosti zahteva drzne poteze, ki premikajo meje, tudi če se ti poskusi zdijo nemogoči. Z uporabo orodij čistega plesa in raziskovanjem koncepta koreografije predstava skuša ujeti lepoto radikalne misli skozi gib in raziskati nenehno premikajočo se mejo med osvobojenim in omejenim telesom.

Plesna kompozicija v tričetrtinskem taktu.

Sem balerina. Ponavljam korake, sekvence in kombinacije. Sem koreografinja. Vedno proizvajam, a nikoli ne pridem do konca. Sem izvajalka. Obračam glavo, premikam roke, noge in trup. Sem telo. Vedno delam, a vedno naredim premalo. Sem avtorica. Stopim iz vrste. Ne vem, če je ok, da sem stopila najprej v levo. Vedno več gibanja najdem v mirovanju, a obstajajo še tri možnosti. Naprej, nazaj. Ali celo v desno. Sem plesalka – tri četrtine človeka. Štejem do tri. Vedno znova se odločam, a odločitev se mi upira. Dvigujem se visoko na prste in spuščam se vse do dna. Borim se za vse smeri gibanja. A se še vedno vrtim okoli lastne osi. Hitro se zadiham, izgubljam ravnotežje in moč. Misli urejam v sklope, vrste, kolone, ponovitve, kanone in dodajam pavze. Red me pomirja in me hkrati nervira. Sem človek discipline. V maniri popolnosti lovim bistvo lastne nepopolnosti. Da ujamem manjkajočo četrtino. Verjamem v tradicijo – referenčne točke, ki nas držijo skupaj. Zato vzamem osem osvobojenih teles. Uredim jih v sklope, vrste, kolone, ponovitve, kanone in pavze. Slečem jim vse odvečno in jih izpostavim harmoniji. Živi zid enakosti vzpostavi režim ravnovesja med redom in kaosom. Skupaj štejemo do tri. Ena. Dva. Tri. Ob misli na štiri se spotaknemo. Zagrizemo znova in misel nas zmeraj znova ugrizne nazaj. Do krvi in mesa. Ker korak ni nikoli samo korak. Ker ples ni nikoli samo ples. Telo pa je vedno le telo.

MAS 6982
MAS 6987
MAS 6992
MAS 6996
MAS 7005
MAS 7030
MAS 7073
MAS 7079
MAS 7102
MAS 7120
MAS 7123
MAS 7134
MAS 7159
MAS 7199
MAS 7212
MAS 7240
←
→
←
→

Iščem misel, ki preči človeka in je obenem več kot človek. Nastal je kot razmislek o trenjih, s katerimi se soočam kot plesalka, koreografinja in človeško bitje. Delo je osebno, porojeno iz ponavljajoče se, izčrpavajoče narave nastopanja, koreografije in vsakdana. V njem je izražena frustracija, da “nikoli ne naredimo dovolj”, obenem pa priznava, da tudi mirovanje razkriva nove možnosti. V času radikalnih omejitev med korono, ko se je porušil red, ki smo ga nekoč poznali. Grožnja je postala naša nova resničnost in nadomestila udobje znanega. Tri četrt človeka zrcali občutek nenehnega pogajanja, balansiranja med togimi prepovedmi in potrebo po občutku svobode. Mnoge od teh zamisli so bile preizkušene v laboratoriju Via Negativa, ki služi kot talilnica za preizkušanje. Tam so se oblikovali prvi koraki za Tri četrt človeka. Kasneje, v procesu s plesalci skupine En–Knap, se je osrednja pozornost preusmerila na temo podrejanja – raziskovanje, kako se telo podreja zunanjim silam, a še vedno išče osvoboditev. Na koncu je delo Tri četrt človeka združilo te različne zamisli in predloge ter doseglo rezultat, ki odraža napetost med redom in kaosom, disciplino in svobodo.

Kristina Aleksova

biografije

Kristina Aleksova je plesalka, koreografinja, avtorica in performerka. Svoje plesno izobraževanje je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Po končanem študiju se je leta 2002 pridružila ansamblu SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 2013 se je Kristina pridružila Tanzkompanie Graz, leta 2014 pa se je vrnila v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je nadaljevala z baletnim repertoarjem in koreografijo. V tem času je ustvarila dela, kot sta Otroci z roba resničnosti in Globina (po)gleda. Leta 2017 je začela delovati kot samostojna umetnica, koreografinja, plesalka in performerka. V okviru laboratorija Vie Negative je začela razvijati lastne projekte. Tako sta nastali deli Srce in Poljub. Aktivno deluje znotraj društva Via Negativa. Leta 2023 je kot avtorica ustvarjala v ciklu Ventilator zavoda Sploh in začela z meantorstvom na Performance Art Research Ljubljana (PARL).

kolofon

Zamisel in koreografija Kristina Aleksova

Asistentka koreografije Anita Wach

Plesalci Mattia Cason, Tina Habun, Davide Lafabiana, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar), Polett Kasza, Mateja Železnik

Izvirna zasedba Núria Capella Florensa, Tina Habun, Davide Lafabiana, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar, Polett Kasza, Mateja Železnik

Glasba Eduardo Raon

Oblikovanje svetlobe Špela Škulj

Umetniško svetovanje Anita Wach, Bojan Jablanovec

Fotografija Marcandrea

Video Sara Rman

 

Produkcija En–Knap & Via Negativa

Predstava temelji na sodelovanju z Via Negativa Laboratorijem 2021/2022 in prizorih plesalk in plesalcev.

 

Zavod En–Knap

Ustanovitelj in umetniški vodja Iztok Kovač

Poslovna direktorica Marjeta Lavrič

Vodja financ Julija Travančić

Izvršna producentka Karmen Keržar

Postproducentka Nataša Ramovš

Komunikacijski strateg in urednik Dražen Dragojević

Vodja komuniciranja in ustvarjalnih vsebin Valerija Intihar

Oblikovalec Marko Damiš

Koordinatorka in organizatorka programa Katja Gabrijelčič

Tehnični koordinator Jaka Šimenc

Tehnična ekipa Omar Ismail, Hotimir Knific, Gal Škrjanec Skaberne, Maja Pahor, Aljaž Zaletel, Fabijan Purg

Program Zavoda En–Knap in Centra kulture Španski borci (ki ga upravlja Zavod En–Knap) finančno podpirata Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Via Negativa