Iztok Kovač, Sašo Podgoršek

Poslednji beli Bizoni

#prihaja kmalu

2026

Dvajseta leta enaindvajsetega stoletja.
Čas poznega kapitalizma. 
Čas neusmiljenega izkoriščanja, goltanja planetarnih dobrin, uničevanja, čas klimatskih sprememb. 
Čas pomanjkanja vode in hrane na eni strani in bolnega preobilja na drugi. 
Dobrine sveta so v rokah elit, ki globalno in neizprosno izkoriščajo človeka in kmalu ne bo več potreben. 
Človekovo dostojanstvo kriči v nebo, nebo pa je gluho. 

Ustvarjalcem filma se porajajo vprašanja: 
Kdo je dandanes odvečen in za koga? 
Kdo med nami je nepotreben? 
Sem odveč jaz ali si odveč ti? 
Ali sploh obstajamo, če ne proizvajamo ali ne porabljamo? 
Kako tanka je meja med koristnim in nepotrebnim? 

00 COVER Andrej Lamut3x2
Bisons 02 Andrej Lamut
Bisons 04 Andrej Lamut
Bisons 05 Andrej Lamut
Bisons 06 Andrej Lamut
Bisons 07 Andrej Lamut
Bisons 08 Andrej Lamut
←
→
←
→

Petnajst kamer, ki beleži gibanje šestih plesalcev in treh glasbenikov, razgrinja estetsko raziskavo ter filozofsko refleksijo o mejah med nujnostjo in odvečnostjo v sodobni družbi. V anonimnem prostoru brez izhoda se izvajalci soočajo s spreminjajočimi se razmerji vidnosti in zmožnosti obstoja. Film je nastal po motivih eseja Odvečni človek: Esej o človeškem dostojanstvu v poznem kapitalizmu Ilije Trojanowa.

Sodelovanje koreografa Iztoka Kovača in filmskega režiserja Saša Podgorška je eno najizrazitejših in najdaljših sodelovanj evropskega plesnega filma. Iz eksperimentalnega ozračja slovenske sodobnoplesne scene devetdesetih let sta postopoma oblikovala hibridni filmski jezik, ki se izmika ustaljenim žanrskim opredelitvam. Po skoraj treh desetletjih sodelovanja ter izgubi nekdanjega industrijskega prizorišča v Trbovljah sta se Kovač in Podgoršek obrnila k nevtralnemu belemu prostoru. Ta premišljena redukcija odstrani vsakršne oporne točke konteksta in v ospredje postavi posameznika kot nosilca pomena, vztrajanja in odpora.

Ali sploh obstajamo, če ne proizvajamo ali ne porabljamo?

Film +

Film je del večplastnega raziskovalnega polja, ki ga sestavljajo različni formati in mediji. Vsak od njih lahko obstaja samostojno ali pa se prepleta z drugimi v skupno izkušnjo. Film Zadnji beli bizoni, VR-izkušnja Ožigosani, odrska predstava Odvečni, glasbeni program z Damirjem Avdićem, Tomažem Gromom in Boštjanom Gombačem ter literarno-diskurzivni program, ki izhaja iz misli in pisanja Ilije Trojanowa oziroma ju postavlja v ospredje, skupaj tvorijo mrežo prepletenih pogledov na isto umetniško gradivo. 

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.

Sašo Podgoršek je slovenski filmski režiser in vizualni umetnik, ki ustvarja na področju videospotov, dokumentarnega, plesnega in oglaševalskega filma ter celovečercev. Po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je mednarodno prepoznavnost dosegel z nagrajenim kratkim filmom But the Goat Survived (1991), ki je bil predvajan na festivalih po vsem svetu. Kot dolgoletni sodelavec umetnikov in kolektivov, med drugim Laibacha, Marka Peljhana in Iztoka Kovača, je razvil prepoznaven vizualni jezik, ki se gibko prepleta med filmom, glasbo in uprizoritveno umetnostjo. Režiral je več kot petdeset videospotov za nekatere najvidnejše glasbene ustvarjalce v regiji, njegovi filmi in videodela pa so prejeli številne domače in mednarodne nagrade. Njegovo delo zaznamujejo izrazita vizualna senzibilnost, poudarek na atmosferi in gibanju ter nenehen dialog s sodobnimi uprizoritvenimi umetnostmi.

kolofon

Koncept in umetniško vodstvo Iztok Kovač

Scenarij Iztok Kovač, Sašo Podgoršek

Režija Sašo Podgoršek

So-ustvarjalci in izvajalci Mattia Cason, Luke Thomas Dunne, Tina Habun, Rada Kovačević, Tamás Tuza, Carolina Alessandra Valentini

Glasbeniki in izvajalci Damir Avdić, Boštjan Gombač, Tomaž Grom

Direktor fotografije Stanko Herceg, HFS

Scenografija Niko Novak

Kostumografija Katarina Markov (Atelje d.o.o.)

Montaža Sašo Podgoršek

Producent glasbe Tomaž Grom

Oblikovanje zvoka Julij Zornik, Samo Jurca

Snemalci Stanko Herceg, Omar Ismail, Sašo Podgoršek

Osvetlitev MB Grip

Snemanje zvoka Igor Iskra, Miha Rudolf

Dodatna glasba Tomaž Grom

Barvna korekcija Filip Tot

Vizualni učinki in oblikovanje napisov Komposter

Tehnična podpora Leon Curk, Omar Ismail, Hotimir Knific, Gal Škrjanec Skaberne, Špela Škulj

Tehnični koordinator Jaka Šimenc

Produkcijska ekipa En–Knap Karmen Keržar, Zoran Dževerdanović, Marjeta Lavrič, Iztok Kovač, Sašo Podgoršek, Julija Travančić

Zahvala Vlado Škafar, Stojan Pelko, Matevž Jerman, Erzen Shkollolli, Agota Harmati, Darko Vinkl, Akaša Bojić, Luka Umek, Andrej Lamut

 

Produkcija Zavod En–Knap

Koprodukcija Švenk / 001 / MB Grip

V sodelovanju z Hrvaški avdiovizualni center

Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije. 

Člani strokovno-programske komisije Slovenskega filmskega centra: Vilma Štritof, Siniša Gačić in Primož Ledinek

Direktorica Slovenskega filmskega centra: Nataša Bučar