En–Knap & Iztok Kovač

Struna in Želo – prvi dotik

45 min

#zgodnejša en–knap dela#koprodukcije

1996

Osrednja napetost, iz katere izhajajo in skozi katero se oblikujejo vse druge, se vrti okoli preprostega vprašanja: kdo je koreograf in kakšna je njegova oziroma njena vloga v sodobni plesni predstavi? Je koreograf osamljeni ustvarjalni genij, avtonomen umetniški um, ki delo zasnuje in izoblikuje od začetka do konca? Ali je njegova vloga predvsem v koordinaciji – v vzpostavljanju pogojev in pravil, znotraj katerih se lahko ustvarjalne energije samostojnih sodelavcev povežejo in součinkujejo? Čeprav je Iztok Kovač večkrat poudaril, da »se obdobje koreografov, skladateljev in producentov kot avtonomnih ustvarjalnih umov izteka ter da postaja izbira sodelavcev vse pomembnejša«, njegovo novo delo na to metodološko in etično dilemo ne ponuja enoznačnega odgovora. Namesto tega ubira tretjo pot: vprašanje samo postavlja pod drobnogled in ga raziskuje.

EN - KNAP
EN - KNAP
EN - KNAP
EN - KNAP
EN - KNAP
←
→
←
→

Temeljno nasprotje, ki ustvarja in hkrati nadzoruje vsa ostala, je v predstavi Struna in Želo – prvi dotik strnjeno v vprašanju, kdo in kaj je pravzaprav koreograf in kakšna je njegova funkcija v okviru sodobnega plesnega dela. Ali je koreograf tista ponotranjena, genialna ustvarjalna instanca, univerzalni avtonomni um, ki v celoti in iz sebe zasnuje umetniško delo, ali pa je koreograf predvsem koordinator in izumitelj pravil, ki organizira interakcije ustvarjalnih energij avtonomnih sodelavcev? Gre torej za vprašanje, kakšna je hierarhična oziroma družbena podlaga tistega, kar se kot zaokrožena realnost predstave ponuja v gledanje in doživljanje gledalcu.

Eda Čufer, 1993

Delo, ustvarjeno na njegovih domačih tleh, je kraj teme napolnilo z lučjo, toplino, človeškostjo in dobro voljo. Pojavno je postalo očarljivo varljivo: glasba je postala film, ljudje so postali ptice, ples je postal košarka. Korakajoč po poti, ki jo je Iztok tlakoval s svojimi premišljeno norimi iznajdbami, nam je njegovih pet prijateljev razkrilo nov pogled na svet, večplasten in nasmejan. Kakšna presenečenja nam pripravlja En–Knap v naslednjem tisočletju?

Oonagh Duckworth, 1998

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.

kolofon

Koncept in koreografija Iztok Kovač

Avtorji in izvajalci Maja Delak, Mala Kline, Claudia de Serpa Soares, Jordi Casanovas, Aleš Hadalin, Iztok Kovač

Soavtorja in izvajalca Antoine Lubach, Kathleen Reynolds

Plesalca v delu v nastajanju Nataša Kos, Howard Sonenklar

Izvrna glasba Boris Kovač

Glasbeni izvajalci godalni kvartet Enzo Fabiani

Dramaturgija Eda Čufer

Scenografija Samo Jurečič

Kostumografija Isabelle Lhoas

Oblikovanje svetlobe Andrej Hajdinjak, Igor Berginc

Tonski tehnik Jaka Šimenc

Izvršni producent Andrej Želježič

Vodja odnosov z javnostjo in distrubucije Georg Kemter

 

Produkcija En–Knap

Koprodukcija Cankarjev dom, Ljubljana; Podewil/TanzWerkstatt Berlin; The Place Theatre, London

S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo