Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.
Osrednja napetost, iz katere izhajajo in skozi katero se oblikujejo vse druge, se vrti okoli preprostega vprašanja: kdo je koreograf in kakšna je njegova oziroma njena vloga v sodobni plesni predstavi? Je koreograf osamljeni ustvarjalni genij, avtonomen umetniški um, ki delo zasnuje in izoblikuje od začetka do konca? Ali je njegova vloga predvsem v koordinaciji – v vzpostavljanju pogojev in pravil, znotraj katerih se lahko ustvarjalne energije samostojnih sodelavcev povežejo in součinkujejo? Čeprav je Iztok Kovač večkrat poudaril, da »se obdobje koreografov, skladateljev in producentov kot avtonomnih ustvarjalnih umov izteka ter da postaja izbira sodelavcev vse pomembnejša«, njegovo novo delo na to metodološko in etično dilemo ne ponuja enoznačnega odgovora. Namesto tega ubira tretjo pot: vprašanje samo postavlja pod drobnogled in ga raziskuje.