Rebeka Bratož Gornik

Prostor, ki postaja

15 min

#film

Slovenija

Ko prostor, zasnovan z ljubeznijo in skrbjo, utihne še preden zares spregovori, vanj vstopi ples, ki razkriva napetost med spominom in pozabo ter zastavlja vprašanja: Kaj še ohranja svoj pomen v svetu, kjer izginja vsak pomen?

Prostor, ki postaja je zapuščena lupina sarajevskega Doma penzionera, stavbe, ki je bila zasnovana kot prostor skrbi, vendar svojih vrat nikoli ni odprla. Dokončana leta 1992, tik pred začetkom vojne, je bila skoraj uničena, še preden je lahko zaživela. Danes ostaja kot nenavaden arhitekturni spomenik nečemu, kar bi lahko bilo, a nikoli ni postalo. Stavba, nekoč nagrajena z Borbino nagrado za arhitekturo, v filmu ni le prizorišče, temveč postane njegov glavni lik.

Avtorica prostor preoblikuje v oder, na katerem plesalci s telesom raziskujejo njegove rane, spomin in neuresničeno prihodnost. Njihov simbolni spopad vzpostavlja napetost med tem, kar izginja, in tem, kar prihaja – med tradicijo in gentrifikacijo, avtentičnostjo in uniformnostjo, spominom in izbrisom. Film ne pripoveduje zgodovine stavbe skozi dejstva, temveč jo poskuša poslušati skozi gib. Telesa se premikajo po ruševinah, jih naseljujejo in za trenutek ponovno aktivirajo. Iz prostora, ki je obstal, nastane prostor, ki se še vedno spreminja.

15 minut spomina, arhitekture in izginjajočih svetov.

Screenshot 2025 07 16 at 09 34 49 1024x685

←

→

Izhajam iz dokumentarnega ustvarjanja, kjer me že od nekdaj privlačijo prostori, ki v sebi nosijo neizrečene zgodbe. Ko sem naletela na Dom penzionera – stavbo v Sarajevu, zgrajeno z namenom skrbi, uničeno v vojni in nikoli odprto – sem začutila, da klasična dokumentarna forma ne bo zadostovala. Ta prostor je preprosto preveč večplasten, da bi ga lahko zgolj pojasnila z dejstvi. Okoli njegove drzno postmoderne arhitekture se prepletajo sledi vojne, gentrifikacije, tradicije in zapuščenosti. Želela sem raziskati te napetosti skozi izraz, ki presega besede – skozi gibanje. Stavbo sem spremenila v oder, ples pa je postal univerzalen jezik, s katerim se telesno izraža tihi konflikt med tem, kar izginja, in tem, kar prihaja z močjo – med spominom in izbrisom, med tradicijo in uniformnostjo. Film tako ni zgodovinski prikaz, temveč čutno, simbolno srečanje z odsotnostjo

Rebeka Bratož Gornik, avtorica

biografije

Rebeka Bratož Gornik (1991, Ljubljana) je vizualna raziskovalka, filmska ustvarjalka in LINA Fellow 2024. Deluje na presečišču arhitekture, dokumentarnega filma in sodobne kulture, kjer združuje raziskovanje prostora z izrazitim vizualnim pripovedovanjem. Njena praksa raziskuje, kako prostor oblikujejo kapital, spomin in identiteta, pri čemer film uporablja kot orodje za razmislek o družbi. Magistrirala je iz komunikacij in medijev ter razvila avtorski pristop k dokumentarnemu filmu kot raziskovalnemu mediju. Njeni filmi in projekti so bili predstavljeni na številnih mednarodnih festivalih in prizoriščih, med drugim Piranski dnevi arhitekture, Kino Otok, Ark Rex Film Festival (Finska), Istanbul International Architecture and Urban Films Festival (finalistka), Krvavica Festival (Hrvaška), DEMANIO MARITTIMO.KM-278 (Italija) ter BINA (Srbija), pa tudi v galerijah in institucijah po Evropi. Deluje kot režiserka, producentka in predavateljica. Film razume kot prostor kritične refleksije, arhitekturo kot pripoved, vizualne medije pa kot način razmišljanja o svetu.

kolofon

Režiserka in montažerka Rebeka Bratož Gornik

Koreograf in performer Daniel Proietto

Nastopajoči Anastasija Dunjić, Issa Osmić, Nedim Šuvalija

Sodelujoči Dunja Krvavac, Irhana Šehović, Oskar Longyka, Tobija Hudnik

Direktor fotografije Martin Klabus

Operatorka drona Sabina Hodović

Asistent kamere Muhamed Pašalić

Maska Hana Zeba

Oblikovalec zvoka Muhamed Bajramović

Avdio inženir Borut Belančič (Studio Pianoroom)

Produkcija Dani Arhitekture in RBG Film

V sodelovanju z Akademija scenskih umetnosti Sarajevo, LINA in Creative Europe

Sodelovanje z Akademijo scenskih umetnosti Sarajevo je potekalo v okviru predmeta PLES VI pod mentorstvom Emira Fejzića. V filmu nastopajo študenti 3. letnika Akademije.

Produkcija gostujoče projekcije Zavod En–Knap