En–Knap & Iztok Kovač, Janez Janša

Sokol!

50 min

#repertoar en–knap group#koprodukcije

2013

Koreograf Iztok Kovač ter režiser, gledališki teoretik in performer Janez Janša se, oba v petdesetih, vračata h kultni Kovačevi solistični predstavi Kako sem ujel Sokola iz leta 1991. V isti tok ni mogoče stopiti dvakrat – in tega niti ne poskušata. Izvirni solo je le okvir za njune sodobne premisleke o umetnosti in staranju ter izhodišče za iskreno pričevanje o človeških mejah. Izvirna koreografija postane lep izgovor za praznovanje plesa in ponovni nastop na odru. Za perfekcionista Kovača, ki telo razume kot zmogljiv in gibek stroj, to ni preprosto. Skozi koreografijo se spopada s samim seboj in z delom, ki ga je ustvaril v mladosti, hkrati pa z Janšo, ki mu nenehno ugovarja. Prav Janša Kovača izzove, da znova zapleše in prevpraša omejujoče prepričanje, da staranje za plesnega umetnika neizogibno pomeni konec umetniške kariere.

131022 Kako sem ujel Sokola foto miha fras 165

131022 Kako sem ujel Sokola foto miha fras 249

Janez Janša & Iztok Kovač: SOKOL!, Španski borci, 15.10.2013, Trije redi časa: 1993-2013-2023

←

→

Solistična predstava Kako sem ujel Sokola (1991) je ena od prelomnic slovenskega sodobnega plesa. V tej kultni predstavi je Kovač plesal izjemno poetično koreografijo, prežeto z lepoto in sublimnim, skoraj magičnim odnosom med telesom, gibanjem, glasbo, svetlobo in prostorom. Predstava je postala emblem novega časa in novega načina produkcije. Njen poetični jezik, ki se je oblikoval tik pred izbruhom vojne na območju nekdanje Jugoslavije, je presenetil evropsko plesno sceno. Kako sem ujel Sokola je eno od del, ki so slovenskemu sodobnemu plesu omogočila vstop v evropski prostor. Po tej predstavi je Kovač ustanovil produkcijsko organizacijo En–Knap in začel razvijati lasten, prepoznaven koreografski jezik.

Izvirno delo je nastalo pred več kot dvajsetimi leti, danes pa se mu ustvarjalca približujeta z znatne časovne, pa tudi drugačne distance. V sodelovanju z Janezom Janšo Sokol! odpira povsem drugačen sklop vprašanj. Ples je morda umetniška zvrst, ki se z vprašanjem staranja sooča najbolj neposredno. Od nobenega drugega umetnika – slikarja, pisatelja, režiserja, igralca, skladatelja ali pevca – se praviloma ne pričakuje, da bo umetniško kariero končal pred petdesetim letom, medtem ko plesno telo pogosto postane nezaželeno in nekonkurenčno precej prej.

kontekst

Kovač je Sokola! izvedel pri enainpetdesetih letih, Janša, takrat star devetinštirideset let, pa je sodeloval pri nastanku predstave, ki ni rekonstrukcija izvirnika, temveč se posveča drugačnemu telesu. Skupaj z gosti se sprašujeta, kaj sodobnega plesalca žene k temu, da pleše tudi pozneje v življenju, kakšen je lahko takšen ples, kako se gibanje s staranjem spreminja in kakšne izzive to življenjsko obdobje prinaša plesu.

Od premiere Kako sem ujel Sokola je minilo skoraj četrt stoletja. Kje sta danes ustvarjalca in kakšna je umetniška scena? Iztok Kovač je tudi pri petdesetih gibek in hiter, Janez Janša pa še vedno tako igriv in presenetljiv, kot je bil nekoč. Na odru ni utrujenih in razočaranih starcev. Njuna telesna pripravljenost je očitna tudi danes. Še dragocenejše pa je njuno igrivo soočanje z lastno preteklostjo oziroma s preteklimi ideali. Njun »lokomotivni« osebni dialog poteka v simpatično civilnem tonu; vprašanja o preteklosti in prihodnosti si zastavljata lahkotno, očarljivo provokativno, kot bi se dva prijatelja med seboj dražila. Poigravata se z relativnostjo svojih mnenj in predstav o tem, zakaj danes potrebujemo plesno umetnost. Prevpršujeta svoje kvalitete in nekdanje ambicije. Očarljivo, predvsem pa igrivo odrsko pripoved ne oživljajo le njuna različna stališča, temveč tudi različni umetniški usmeritvi in temperamenta.

Oba sta spoznala lastne meje in meje domače umetniške scene. Nekatere sta predvidela že na začetku in jih v zgodnjih devetdesetih celo preroško poimenovala. Marsikaj, kar sta odkrila pozneje, se je izkazalo za navdihujoče za prihodnje ustvarjanje. Prav s tem zavedanjem ponovno stopata v staro formo, prilagojeno potrebam spontanega, morda celo naivnega mladostnega umetniškega izbruha. Izkušnja pleše z mladostnostjo z roko v roki.

Ali sta lepota in gibkost človeškega gibanja, ki sta ju poznali generaciji naših dedov, zbranih okoli društev za telesno vzgojo, imenovanih Sokoli, res nepreklicno izginili, medtem ko je družba še vedno obsedena z ideali zmogljivega, zdravega in impresivnega telesa? Sokol! je neskončen boj za popolnost, za vztrajanje v gibanju in za to, da se nikoli ne nehamo premikati.

Maja Hriešik, Festival Divadelna Nitra

mediji

Ustvarjalne poti in življenjske zgodbe Kovača in Janše ter njunih gostov v Sokolu! so fascinantne in osupljive. Avtorja so pripeljale do predstave, ki je preprosto ne gre zamuditi. … Humor in pronicljivost Sokola! manjkata predstavah mladih plesalcev. Morda so hitrejši in gibčnejši, vendar jim manjka patina, ki jo lahko oblikujejo le vztrajnost, življenjske izkušnje in ustvarjalna praksa. V Sloveniji, kjer se prebivalstvo hitro stara, je Sokol! veliko bolj relevantna in aktualna predstava od tistih, ki skušajo slediti času s sklicevanjem na nedavne (in danes že neaktivne) ulične proteste. Sokol! govori o temi, ki je v aktualnih javnih razpravah ni: o staranju, ki ne prinaša le težav, povezanih z upokojitvijo /…/, temveč tudi kakovost, modrost in humor. Nobena strategija ali javni razpis ne moreta zajeti tega, kar lahko vidimo v Sokolu!.

Jedrt Jež Furlan, Dnevnikov Objektiv

Ko je Iztok Kovač s svojim solom Kako sem ujel Sokola gostoval po Evropi, je Judith Mackrell v časopisu The Independent zapisala, da je »novi ples ena zadnjih stvari, ki jih danes kdorkoli povezuje s Slovenijo, Kovač pa si že s tem, da prihaja od tam, od koder prihaja, izbori takojšnjo pozornost«. Takrat je bil solo predvsem oblika Kovačeve umetniške emancipacije … Sokol! odpira nov prostor za ideje, čudenje, vznemirjenje in umetniški užitek, ki prej ni obstajal. Zdi se, da ta novi prostor spodbuja plodno interpretacijo in premislek – danes morda še bolj kot v času nastanka izvirne predstave.

Jela Krečič, Delo

Iztokov Sokol!, zdaj star 50 let, je pri izvedbi dolgih, drsečih plesnih gibov eleganten; četudi je upočasnjen, ostaja trmasto gibčen, aktualen in tudi zelo privlačen … Inventivni videovstavki vključujejo izjave in mnenja koreografov in plesalcev Jonathana Burrowsa, Julyena Hamiltona, Mateje Rebolj ter filozofinje Renate Salecl. … Koreografija spominov in ugotovitev Iztoka Kovača in Janeza Janše bo z vsako izvedbo nekoliko drugačna …, ob tej predstavi si lahko le želimo, da bi na odru trajala več kot eno uro.

Daliborka Podboj, Parada Plesa

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.

Janez Janša je režiser, performer, avtor in raziskovalec, ki deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti in interdisciplinarnih umetniških praks. Študiral je sociologijo in gledališko režijo na Univerzi v Ljubljani ter gledališko teorijo na Univerzi v Antwerpnu. V več kot treh desetletjih je ustvaril številna odrska dela, konceptualne projekte in interdisciplinarna sodelovanja, ki so bila predstavljena na vodilnih mednarodnih prizoriščih in festivalih, med drugim v Centre Pompidou v Parizu, ICA v Londonu, Hebbel am Ufer v Berlinu, La MaMa Experimental Theatre Club v New Yorku ter v Tanzquartier Wien in na ImPulsTanz. Kot avtor in soavtor razvija projekte, ki kritično preizprašujejo odnose med umetnostjo, politiko, identiteto in družbenimi sistemi. Ob umetniškem delu je dejaven tudi kot pisec, urednik in pedagog. Objavil je številna besedila o sodobnih uprizoritvenih umetnostih in teoriji plesa, uredil ključne publikacije s tega področja ter predaval na mednarodni ravni. Dolga leta je vodil Zavod Maska in bil soustanovitelj več pomembnih slovenskih pobud na področju uprizoritvenih umetnosti. Od leta 2021 vodi magistrski program Spatial Strategies na Univerzi umetnosti v Berlinu (UdK Berlin).

kolofon

Idejna zasnova in izvedba Iztok Kovač, Janez Janša

Gostje v videih Jonathan Burrows, Julyen Hamilton, Mateja Rebolj, Renata Salecl

Gost v živo Tamás Tuza (27. in 28. 3. 2014)

Glas Nada Vodušek

Oblikovanje svetlobe, tehnična izvedba Luka Curk

Kostumografija Valter Kobal

Glasba zvočni posnetki iz predstave Kako sem ujel Sokola

Oblikovanje zvoka Tomaž Grom

Asistenca pri gibu Tanja Skok

Videopričevanja Jonathan Burrows, Julyen Hamilton, Mateja Rebolj in Renata Salecl

Kamera Nina Bučuk, Janez Janša, Carme Renalias, Anna Berger

Montaža videa Julyen Hamilton, Amin Weber, Omar Ismail

Grafično oblikovanje Omar Ismail

Besedilo Maja Hriešik

Prevod Marija Zidar

Viri Video posnetek predstave The Immaterial World Julyena Hamiltona (izvedba v Seattlu, ZDA, 2012) / Osebni zapiski Iztoka Kovača iz leta 1991 / Besedila Simona Karduma (»Not bad, Ico«, Slovenske novice, 16. 1. 1992), Judith Mackrell (»A foreign dream of liberation«, The Independent, 6. 5. 1993), Alda Milohnića (»Agent slovenskega sna«, Dnevnik, 23. 10. 1992) / Venček Narodnih II Vilija Fajdige z albuma Za fuk pa špila gramofon, ki ga je septembra 2009 izdala založba Nika Records. Uporabljeno z dovoljenjem.

Posebna zahvala Jonathan Burrows, Julyen Hamilton, Janez Janša, Hotimir Knific, Anja Planišček, Mateja Rebolj, Renata Salecl, Julija Travančić, Amin Weber, Project Motionbank, MG+MSUM in Sever&Sever

Produkcija Zavod En–Knap

Koprodukcija Maska Ljubljana

Zavod En–Knap

Ustanovitelj in umetniški vodja Iztok Kovač

Izvršna producentka Marjeta Lavrič

Vodja vaj En–Knap Group Tanja Skok

Vodja odnosov z javnostjo Marija Zidar

Vodja financ Julija Travančić

Koordinatorka in organizatorka programa Katja Gabrijelčič

Program Zavoda En–Knap in Centra kulture Španski borci (ki ga upravlja Zavod En–Knap) finančno podpirata Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.