Olga Superflua je italijanski umetniški kolektiv, ki ga sestavljajo Andrea Carlotta Pelaia, Marco Caudera in Andrea Carozzi. Njihovo delo prehaja med performansom, plesom, filmom in vizualno umetnostjo, pri čemer jih zanimajo predvsem telo, podoba in načini, kako se posameznik predstavlja ter oblikuje znotraj sodobne kulture. V svojem delu se kolektiv osredotoča na telo kot material, ki ga je mogoče oblikovati in spreminjati, ter na družbene predstave o lepoti, samouresničevanju in popolnosti. Njihov pristop združuje performativnost, vizualno pretiravanje, grotesko in humor ter resne teme premika v nenavadne, igrive in pogosto absurdne situacije.
Para Lucir Hay Que Sufrir izhaja iz vprašanja, koliko trpljenja smo pripravljeni sprejeti, da bi postali najboljša različica sebe. Telo je tu material, ki ga je mogoče oblikovati, zgladiti, izklesati in stisniti v podobo, ki naj bi najzvesteje predstavljala naš »pravi jaz«. V procesu olepševanja pa meja med skrbjo zase, samouresničevanjem in nasiljem nad lastnim telesom postaja vse bolj zabrisana.
To je film o telesu kot bojišču in obenem kot razstavnem prostoru – o površini, skozi katero se predstavljamo svetu in skušamo doseči notranje stanje popolnosti. V tako imenovani »družbi brez bolečine«, kjer je treba vsako nelagodje čim prej odpraviti in skriti, Para Lucir Hay Que Sufrir vztraja pri paradoksu trpljenja: kaj če je bolečina postala del poti do podobe, ki si jo želimo? Barve, groteska, pretiravanje in ples domači prostor spremenijo v absurdno prizorišče, kjer je telo hkrati predmet oblikovanja, vir užitka in prostor pritiska.