Mattia Cason, Alessandro Conte, Muhammad ‘Abd al-Mun‘im

Na poteh Evrope

90 min

#koproducirani projekti#site-specific

2023

Če obstaja en koncept, ki se ujema s ‘civilizacijo’, je to gotovo ‘nelagodje’. 'Civilizacija in njena nelagodja', kot namiguje eno ključnih besedil te 'civilizacije'. Naslov je prevod, kot da bi hotel povedati, da je civilizacija krpanka različnih kultur, selitev idej, običajev, vrednot in ritualov, njihovih prenosov in preslikav. In vendar se zdi, kot da civilizacija 'potrebuje' 'drugega', zamišljene ali namišljene razlike in predsodke, da bi sama bila zamišljena ali namišljena skupnost in enotnost. Zdi se, da 'potrebuje' korenine. In meje. In ograje. In zidove. In ko bi, namesto da bi se oklepala korenin, sledila potem?

Na poteh Evrope (2023) je prvi možni prevod besedila, ki ima dva naslova, dva avtorja, dve povsem različni zgodbi, a je v resnici eno samo. Prvič, gre za sirski rokopis iz 15. stoletja, ki se osredinja na pustolovščine Aleksandra Velikega v Afriki in Aziji. Drugič, gre za bolj sodobni roman sirskega begunca, ki je ubesedil svoje tvegano potovanje od Alepa do Ljubljane. Predstava, ki prevaja vse to gradivo v gibanje in podobe, je nekakšen poskus ‘Kinoteatra’, najbolje jo opiše prav ta izraz.

Našli so Evropo. Evropa se je izgubila.

E On The Paths Of Europe Rozna Dolina 2024 8 4 Nova Gorica Slovenia MB1 5506 Photo Metod Blejec

E On The Paths Of Europe Sabotin 2024 7 24 Sabotin Slovenia MB1 4396 Photo Metod Blejec 1

E On The Paths Of Europe Sabotin 2024 7 24 Sabotin Slovenia MB1 4412 Photo Metod Blejec 1

←

→

Korenin ne gre zanemariti. Tudi one pripovedujejo zgodbo o postajanju in proizvajanju, o ozemlju in identiteti, osebno-politično in skupnostno-politično. Zdi se, da so najmanj 'naravne', ko se uporabi argument 'naravnosti'. Normalizirane do točke 'naravnosti'. Zdi se, da diskurz o koreninah privilegira nekatere korenine pred drugimi v korist edinstvenosti ali čistosti, druge zavrača ali se jim odreka. Te je 'potrebno' izslediti in si jih prisvojiti, na primer, afroazijske korenine Evrope, tiste v Afriki in Aziji in tiste v Evropi; zgodovinske, zgodovinsko izbrisane, in globalne, globalno skrite.

Tudi poti pripovedujejo zgodbo o postajanju in proizvajanju, o lastnini in identiteti, osebno-politično in skupnostno-politično. Zdi se, da so najmanj 'zakonite', ko se uporabi argument 'zakonitosti'. Normalizirane do točke 'zakonitosti'. Zdi se, da diskurz o poteh privilegira nekatere poti pred drugimi v korist meja, ograj in zidov, druge zavrača ali se jim odreka. Te je 'potrebno' izslediti in si jih prisvojiti, da bi se razkrila in razgalila ksenofobija na presečišču rase, spola in razreda, kot je vkoreninjena v zakonitosti; strukturna, strukturno omogočena, in sistematična, sistematično vsiljena. Civilizacija pravic, ki krši pravice. Civilizacija vključevanja, ki zagotavlja izključevanje.

Civilizacija kot koncept, ideologija, pripoved in mitologija je strukturni, razlikovalni pogoj in obenem zgodovinska, materialna posledica. Poudarek ni na tem, da 'je' kar koli od tega, temveč na tem, 'kako' to deluje. 'Resnica' civilizacije je migracija. To je neurejen, plemenit hibrid. Težava je v tem, da za mnoge plemeniti pomeni čisti. Zdi se, da civilizacija 'potrebuje' razliko kot nasprotovanje, nato pa izključevanje, preganjanje, iztrebljanje. Kot da korenine ne bi bile soodvisne od drugih korenin. Ko jo žene ksenofobija, lahko opusti plemenite standarde v prid nasilju. Ko se žene za plemenitimi standardi, jih lahko spremeni v nasilno obscenost. Takšen je primer modernosti, dobe 'razuma' na presečišču kapitalizma in kolonializma. Na koncu koncev je civilizacija moč discipliniranja, kdo ali kaj je civilizacija, kdo ali kaj ima pravico do pravic, kulture in tako naprej, moč nad življenjem in smrtjo. Je plemenita, kolikor lahko zagotavlja univerzalno dostojanstvo in pravičnost.

V zgodnjih dvajsetih sem hodil po puščavi Samarija. Vedel sem, da sem napoten proti jugu, proti Jerihu, a sem napačno izračunal čas in razdaljo ter se znašel sredi ničesar ob zahajajočem soncu. Hodil sem dalje. Šel sem mimo izraelske naselbine, a mi vest ni dovolila, da bi se ustavil. Takoj zatem sem šel mimo beduinskih šotorov. Psi so začeli lajati, otroci so začeli kričati name: »Jud! Jud!« Zatem mi je pristopil nek moški. Poskušal sem mu pojasniti, mahajoč z rokami, da bi moral nekje prenočiti. Pogledal me je naravnost v oči, ne da bi karkoli rekel. Zatem me je povabil, da prisedem k skupini ob ognju ter mi ponudil večerjo in ležišče pod zvezdami. Tisto noč nisem spal; jokal sem. Občutek sem imel, kot da sem razumel vse.

Mattia Cason

referenca

Očitno je, da civilizacija, ki ji pravijo 'evropska', 'zahodna' civilizacija – taka, kakršna je nastala v zadnjih dveh stoletjih buržoaznega režima –, ni zmožna razrešiti obeh glavnih problemov, ki ju je porodil njen obstoj: problema proletariata in problema kolonializma; da se ta Evropa ni zmožna zagovarjati ne pred sodiščem 'razuma' ne pred sodiščem 'vesti'; in da se vse bolj in bolj zateka v hipokrizijo, ki je toliko bolj gnusna, kolikor manj ima možnosti ljudi voditi za nos.

Evrope ni mogoče braniti.

Aimé Césaire

Tisti maloštevilni begunci, ki vztrajno govorijo resnico celo do točke 'nespodobnosti', dobijo v zameno za svojo nepriljubljenost neprecenljivo prednost: zgodovina zanje ni več zaprta knjiga in politika ne privilegij Nejudov. Vedo, da izobčenju judovskega ljudstva v Evropi hitro sledi izobčenje večine evropskih narodov. Begunci, ki bežijo iz države v državo, so avantgarda svojega ljudstva – če obdržijo svojo identiteto. Judovska zgodovina prvič ni ločena, temveč povezana z zgodovino vseh drugih narodov. Prijateljstvo in medsebojna solidarnost evropskih ljudstev sta razpadla, ko in ker je Evropa dopustila, da se izključi in preganja njen najšibkejši član.

Hannah Arendt

biografije

Mattia Cason je umetniški vodja (od leta 2025) in plesalec En–Knap Group (od leta 2021). Njegovi avtorski projekti nastajajo v okviru širše umetniške platforme E for Europe, ki sodobno evropsko stvarnost raziskuje skozi formate uprizoritev, zasnovanih za specifične lokacije, in interdisciplinarne pristope. Njegova plesna dela so bila vključena v uradni program GO! 2025 ter v programe festivala Vicino/Lontano, kjer so uprizorjena na obmejnih območjih in umeščena v specifične prostorske ter družbenopolitične kontekste. Pri tem sledi osrednji umetniški viziji: preseči konvencionalni gledališki oder in umetniško delo vzpostaviti kot močno diskurzivno in javno dejanje. Cason deluje kot plesalec, igralec, koreograf in režiser; leta 2021 je za koncept svoje avtorske predstave Le Etiopiche prejel nagrado Premio Scenario. Z ozadjem v antropologiji raziskuje podobe sodobne in pretekle Evrope, ki jih posreduje skozi predlogični jezik telesa.

Alessandro Conte je večdisciplinarni umetnik rojen v Arpinu (Italija) , ki se ukvarja z gledališko kompozicijo in družbeno-kulturnimi veščinami. Sprva se je izobraževal v plastiki in vizualni umetnosti, nato v igri, v preteklih 20 letih pa je izkusil gledališče in film v vseh njunih raznolikih vidikih: kot performer, tehnik, odrski režiser, scenarist in dramaturg. V zadnjih letih je svojo desetletno sektorsko usposobljenost zaobrnil v širše ekološko in antropološko obzorje, kjer je vse bolj zavezan raziskovanju habitatov in družbeno-kulturne dramaturgije, skozi katero tvorijo teksturo, dialogu med človeškimi in nečloveškimi entitetami ter razvoju skupnosti.

Muhammad ‘Abd al-Mun‘im je rojen v Alepu (Sirija) palestinskima staršema, diplomiral je iz ekonomije (Univerza v Alepu). Leta 1994 je ustanovil založbo, ki se je osredinjala na prevode evropskih klasikov, pa tudi inovativnih sodobnih avtorjev s Srednjega Vzhoda. Leta 2016 je moral zaradi pritiska tajne službe sirskega režima zbežati iz Sirije. Prepotoval je Turčijo in Balkan ter dosegel Ljubljano. Poslej je napisal številne članke za lokalne časopise in dve knjigi: kratko zgodbo Dolga senca (2019), ki je dočakala objavo, in roman Na poteh Evrope, ki še čaka na objavo.

kolofon

Idejna zasnova, besedilo in koreografija Mattia Cason

Dramaturgija Alessandro Conte

Izvajajo Mattia Cason, Alessandro Conte, Muhammad 'Abd al-Mun'im

Izvirno besedilo v arabščini Muhammad 'Abd al-Mun'im

Oblikovanje svetlobe Alessandro Conte

Video Mattia Cason, Alessandro Conte, Francesco Sossai, Alberto De Nart, Andrej Lamut, Federico Boni, Stefano Bergomas

Montaža videa Mattia Cason, Alessandro Conte

Animacija Alessandro Conte, Sergio D'Innocenzo

Kostumografija Katarina Markov (Atelje d.o.o.), Claudia Cavagnis (La Cruna dell'Ago), Paola D'Incà (Fuori dai Piedi), Andrea Ferletic

Rekviziti Diego Cason, Katarina Markov, Vladimir Vodeb, Andrea Ferletic

Prevodi Mattia Cason, Gianfrancesco Lusini, Špela Trošt, Luke Thomas Dunne, Giacomo Klein

Produkcija Mattia Cason, Alessandro Conte

Koprodukcija En–Knap

Zavod En–Knap

Ustanovitelj in umetniški vodja Iztok Kovač

Poslovna direktorica Marjeta Lavrič

Izvršna producentka Karmen Keržar

Komunikacijska strategija in besedilo Dražen Dragojević

Izvedba komunikacije Valerija Intihar

Oblikovanje Marko Damiš

Vodenje programa in koordinacija izobraževalnih dejavnosti Katja Gabrijelčič

Vodja financ Julija Travančić

Program Zavoda En–Knap in Centra kulture Španski borci (ki ga upravlja Zavod En–Knap) finančno podpirata Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

S podporo: Lisztov inštitut - Madžarski kulturni center Ljubljana