Maja Delak je koreografinja in plesalka. Sodobni ples je študirala na CNDC L’Esquisse v Angersu v Franciji ter se udeležila številnih plesnih seminarjev pod vodstvom mednarodno priznanih pedagogov. Med letoma 1993 in 2002 je bila članica mednarodne plesne skupine En–Knap, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju in vodenju programa srednješolskega izobraževanja za sodobni ples na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. V svojem koreografskem opusu je Maja Delak prehodila številne različne svetove, ki se kljub raznolikosti tem in ustvarjalnih pristopov stekajo v prepoznavno avtorsko plesno in performativno poetiko. S svojim delom vse jasneje opredeljuje in preizprašuje metodologije sodobne umetnosti in plesa. Leta 2006 je ustanovila zavod EMANAT, s katerim si prizadeva za uveljavljanje sodobnega plesa tako s produkcijo predstav kot z založniškim programom (zbirka Transitions) in izobraževanjem v okviru različnih raziskovalnih in izobraževalnih projektov. Leta 2010 je prejela nagrado Prešernovega sklada, najvišje državno priznanje za umetniške dosežke v Republiki Sloveniji.
Kako se v svetu tehnologije in visoke digitalne ločljivosti povezati z bistvom svojih notranjih vzgibov? Kako izkoristiti lastne zmožnosti za poglobitev izraznosti in medsebojne povezanosti? Ali pa prav v višjih ločljivostih digitalne dobe te stvari postajajo neopazne in nedostopne?
Ljubezen nas pokliče in nas dvigne v vertikalo, k novi jasnosti, ostrejši ločljivosti. Ko se izpostavimo tej svetlobi, opazimo, da naša lastna prisotnost ustvarja senco, in znajdemo se v boju projekcij. Kljub temu ostajamo zaprti pred svetom – ujeti v telesu, ki ga veže srce in ki ne zmore izraziti neizrekljivega. Upiramo se pojavu nečesa, kar se želi izraziti: nove dimenzije, nove rabe, nove iluzije. Iščemo višjo ločljivost. Minljivi dom ljubezni.