Novica

In the making: En–Knap Group in Venice

V Benetkah je ustvarjalni proces nove predstave Mattie Casona s plesno skupino En–Knap Group ustvarjalce popeljal od mozaičnega stropa bazilike sv. Marka do obrežja Riva dei Sette Martiri in družinskega doma Caroline. Ogledovanje mozaikov, snemanje na obrežju in pregledovanje družinskih fotografij so trije različni načini raziskovanja mesta: skozi njegove podobe, javne oblike zgodovinskega spominjanja in spomine, ki se prenašajo med generacijami.

Web 1920 171b

Predstava v nastajanju bo premierno uprizorjena februarja 2027, s pomočjo spomina in domišljije pripoveduje drugačno zgodbo Benetk. Skozi mesto Mattia raziskuje zgodovinske procese in povezave, ki so oblikovali Evropo, ter pogled usmerja onkraj njene ustaljene podobe, proti Sredozemlju, Bližnjemu vzhodu in severni Afriki. Mozaiki bazilike sv. Marka ponujajo izhodišče za razumevanje teh zgodovin: podobno kot na videz nepovezani fragmenti postopoma razkrivajo medsebojne povezave, se tudi ljudje, kraji in materiali, ki so omogočili nastanek Benetk, sestavljajo v širšo podobo Evrope. Evrope, katere zamišljeno središče naseljujejo vplivi od drugod in katere lepota v sebi ohranja sledi drugih svetov.

Za Casona so Benetke konkreten primer, skozi katerega lahko raziskuje Evropo. Njihovi začetki na obrobju Bizantinskega cesarstva jih povezujejo s svetom, katerega središče je ležalo precej bolj vzhodno. Srečanja z ljudmi, ki so prihajali iz Konstantinopla, Bližnjega vzhoda in Egipta, so sooblikovala mestno arhitekturo, versko življenje in kulturo. Pogled na baziliko sv. Marka tako pomeni tudi soočenje s temi zgodovinami, vtkanimi v podobo, ki jo danes prepoznavamo kot del evropske kulturne dediščine. Na mestnem obrežju je skupina snemala na prizorišču novejše zgodovine, kjer se je zgodila usmrtitev, ki jo danes ohranja ime Riva dei Sette Martiri in ki ji je bila osebno priča Carolinina babica.

DSC9000
DSC9049
DSC9057
DSC9019
DSC9030
DSC9072
DSC9087
DSC9093
DSC9202
DSC9156
←
→
←
→

3. avgusta 1944 so nemške sile na obrežju, tedaj imenovanem Riva dell’Impero, ustrelile sedem zapornikov. Usmrtitev je bila odrejena kot povračilni ukrep po izginotju nemškega mornariškega stražarja. Sedem moških so izbrali med že zaprtimi osebami; med njimi so bili partizani, domnevni sodelavec partizanov in moški, ki so zavrnili vpoklic v vojsko. Več sto prebivalcev so prisilno zbrali in jih primorali, da so usmrtitev spremljali. Uboj je bil uprizorjen kot javno svarilo soseski, znani po svoji protifašistični drži.

Današnje ime obrežja ohranja spomin na žrtve in nadomešča poimenovanje iz časa fašizma, ki se je sklicevalo na imperij. Kraj, ki je nekoč uveljavljal govorico imperialne oblasti, danes nosi ime tam ubitih ljudi. Na istem delu mesta tako ostajajo berljive sledi različnih političnih ureditev. V palači Palazzo Caboto, na kateri je spominsko obeležje, leta 2026 v okviru Beneškega bienala gostuje nacionalni paviljon Somalije.

DSC9115
DSC9184
DSC9239
DSC9267
DSC9254
DSC9270
DSC9272
DSC9250
DSC9298
DSC9301
DSC9246
DSC9247
←
→
←
→

Dogodek, ki pripada evropski in vojni zgodovini, je hkrati osebni spomin nekoga, ki je povezan z eno od današnjih sodelavk skupine. Carolinina babica je bila priča usmrtitvi. Med obiskom njenega družinskega doma sta Carolinina starša ustvarjalcem pripovedovala o babičini izkušnji ter z njimi delila fotografije Carolininih staršev in starih staršev. Njihova pripoved je postala del raziskovalnega procesa za nastajajočo predstavo. Vrnitev na prizorišče dogodka skupaj s Carolino te različne ravni zgodovine in osebnega spomina neposredno poveže.

Posneto gradivo bo vključeno v predstavo, v kateri zgodovinsko raziskovanje in osebna pričevanja prispevajo k oblikovanju skupnega imaginarija plesalcev. V studiu raziskujejo, kako lahko telesna drža nosi podobo in kako lahko zaporedje gibov pripoveduje zgodbo. Video in živi gib omogočata, da se različni časi in kraji pojavijo drug ob drugem, ne da bi jih bilo treba povezati v enotno, linearno pripoved. 

DSC9349
DSC9360
DSC9364
DSC9356
DSC9376
DSC9382
DSC9387
DSC9333
←
→
←
→