Predstava v nastajanju skozi spomin in domišljijo pripoveduje drugačno zgodbo Benetk. Skozi mesto plesna skupina raziskuje zgodovine in povezave, ki so oblikovale Evropo, ter pogled onkraj njegove prepoznavne podobe usmerja proti Sredozemlju, Bližnjemu vzhodu in severni Afriki. Mozaiki bazilike sv. Marka ponujajo izhodišče za razumevanje teh zgodovin: podobno kot navidez nepovezani drobci postopoma razkrivajo svoje medsebojne povezave, se tudi ljudje, kraji in materiali, ki so omogočili nastanek Benetk, sestavljajo v širšo podobo Evrope – Evrope, katere navidezno središče je prežeto z vplivi od drugod in katere lepota nosi sledi drugih svetov.
V nastajanju: z En–Knap Group v gozdu Cansiglio
Gozd Cansiglio v Beneških Predalpah je ena od lokacij snemanja video materiala za novo predstavo Mattie Casona s skupino En–Knap Group, ki bo premiero doživela februarja 2027. Obisk plesalcev je del umetniškega raziskovanja, ki se Benetkam približuje skozi kraje, ljudi in materiale, katerih sledi so vtkane v mesto.
Občudujemo mesto, ne da bi se spomnili gozda, ki leži pod njim. Želim se spomniti tega gozda.
Mattia Cason
Gozd Cansiglio je eden od primerov odvisnosti Benetk od periferije. Njegov les je bil posebej dragocen za izdelavo vesel, s katerimi so beneške ladje plule po Sredozemlju ter omogočale razcvet mestne trgovine in pomorske moči. Toda Benetke lesa niso potrebovale le za plovbo po morju, temveč tudi za svoj obstoj nad vodo. Temelji mesta slonijo na tisočih lesenih pilotov, ki ustvarjajo posebno podobo: »narobe obrnjen gozd« pod mestnimi stavbami.
Planota Cansiglio pa nosi tudi zgodovino migracij in obrtniškega znanja. Na njej še danes živi majhna cimbrska jezikovna skupnost, potomci obrtnikov, ki so se sem priselili iz kraja Roana na planoti Asiago. Prvi priseljenci so leta 1707 prišli kot scatoleri, izdelovalci škatel, predvsem iz bukovega lesa. V začetku 19. stoletja so se te migracije razvile v trajno poselitev. Njihovi potomci še danes ohranjajo cimbrski jezik in tradicijo, čeprav se skupnost postopoma zmanjšuje.
Posneto gradivo bo vključeno v predstavo, ki raziskuje tesnejše prepletanje videa in živega giba. Cason in sedem plesalcev ustvarjajo na podlagi zgodovinskih virov, umetniških del, osebnih pričevanj in obiskov krajev, povezanih z raziskovanimi zgodbami. V studiu raziskujejo, kako lahko telo posreduje podobo in kako lahko zaporedje gibov pripoveduje zgodbo. Mattia svojo umetniško namero opisuje kot »pripovedni ples« – ples, ki lahko pripoveduje toliko zgodb, kolikor je otokov v beneški laguni ali drobcev v mozaikih bazilike sv. Marka.