Arhitektura ustvarja prostore, v katerih živimo, delamo, se srečujemo in gibamo. Toda gibanje po njih ni nujno omejeno na ustaljene in predvidljive načine. Prostor lahko raziskujemo tudi bolj igrivo, drzno, plesno. Delavnica je študente povabila, da za trenutek odmislijo ustaljene predstave o uporabi prostora in ga namesto skozi načrte, merila in tlorise spoznajo skozi lastno gibanje.
Tina nas je uvedla v gibalni jezik Rudolfa Labana, enega od pionirjev sodobnega plesa in raziskovanja gibanja. Posebno pozornost smo namenili Labanovi kocki, geometrijskemu modelu, s katerim lahko raziskujemo smeri in možnosti gibanja telesa v tridimenzionalnem prostoru. Kocka tu ni zgolj meja, temveč tudi izhodišče za raziskovanje: kako daleč lahko sežemo, katere poti lahko ubere telo in kaj se zgodi, ko začnemo prostor okoli sebe dojemati kot polje gibalnih možnosti?
Delavnica je potekala v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, v okviru seminarja, ki ga vodi Gašper Medvešek. Z medsektorskim povezovanjem želimo odpirati prostor za srečevanje različnih ustvarjalnih praks in načinov razmišljanja. Ples in arhitektura imata navsezadnje veliko skupnega: oba se ukvarjata s telesom v prostoru, le da ga eden oblikuje predvsem z gibanjem, drugi pa z grajenim okoljem.
