Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.
Antoine de Saint-Exupéry ni le priznani avtor Malega princa – je tudi avtor dveh izjemnih avtobiografskih romanov. Nočni let (Vol de nuit, 1931) in Počlovečena zemlja (Terre des hommes, 1939) sta v slovenščini v izjemnem prevodu Edvarda Kocbeka leta 1966 izšla pod skupnim naslovom Veter, pesek in zvezde. Tak je tudi naslov predstave, ki jo je pol stoletja po Kocbekovem prevodu po izboru ter v priredbi Stojana Pelka na oder postavil Iztok Kovač s Pavletom Ravnohribom v glavni vlogi.
Danes ni mogoče leteti nad Severno Afriko, ne da bi videli vse razrušene države, vohali vso izčrpano nafto in jokali z vsemi bežečimi ljudmi. Prav tako ni mogoče pogledati iz evropske perspektive, ne da bi videli pretekle evropske vloge na tej črni celini. Veter, pesek in zvezde zato ni romantična saga o pilotih, ki so s poštnimi pošiljkami postavljali rekorde in širili obzorja, temveč dramatična predstava o nomadih in žrtvah, o vodi in nafti, o slutnji fašizma in želji po ljubezni – torej še kako o sodobnosti.