Ruda – preprosta, suha, gola. Da nekaj tako neživega oživi ne le odnos čudenja spričo nesreče, temveč duha spoštljivosti spričo boja, filozofijo, če ne že duhovnost, je čudež. Rudarstvo – preprosto, suho, golo. Da nekaj tako industrijskega ne le vzbudi potrebo po svobodnem petju in plesu, temveč slog flamenka, je dodatni čudež. Zvezana v duhu, tako kot v življenju, kot način vztrajnosti in vztrajanja, skupnostna vez. Taranto – preprost, suh, gol. Kot slog flamenka ne potrebuje okrasja, saj surovost, ki jo nosita cante (pesem) in ples, vsebuje ves duh – in dramo. In od spoštljivosti do nespoštljivosti, taranto v duhu naključja – in humorja. Slučaj?

Taranto kot slog flamenka izvira iz rudarskega območja Almeríje. Izvorno gre za preprosto, suho, golo cante (pesem) brez kitare, ki se je rodila iz potrebe po svobodnem petju. Rudarski flamenko (2022) spoštuje strukturo, ki jo ima tradicionalni tablao, medtem ko preiskuje, kako golo srečanje med plesom in cante (pesmijo) preide v naključje in preobrazbo. Iz tišine, brez instrumentacije, se razvije dialog med glasom in telesom, ki se prepusti presenečenju. Poziv k plesu raziskuje quejíos (stoke) taranta, medtem ko se koreografije nalezljivo preobražajo. Ne da bi bile cilj, vznikajo nespoštljive geste, humor in slučajnost. Ples in cante (pesem) se povezujeta, tako kot v življenju, kot način vztrajnosti in vztrajanja.

Platforma za evropski sodobni ples Aerowaves, vsako leto izbere dvajset svežih, vznemerljivih in obetavnih plesnih produkcij. Izbor Twenty24, v katerega se je uvrstil tudi Rudarski flamenko, je ponovno pokazal, kako bogata je nastajajoča evropska plesna scena s svojo raznolikostjo tematik in estetskih smeri.