En–Knap & Simone Sandroni, Lenka Flory

Nekje vmes

45 min

#repertoar en–knap group#koprodukcije

2007

Energična predstava, ustvarjena na izvirno glasbo Luigija Ceccarelija in Gaetana van den Bergha, je razdeljena na dva dela: Zemlja in Nebo. Oba nosita prepoznaven koreografski podpis Simoneja Sandronija in Lenke Flory, uveljavljenih koreografov in soumetniških vodij plesne skupine Deja Donne.

←

→

Zemlja je utesnjen in omejen prostor, v katerem se ljudje za svoje mesto in položaj borijo s sumničenjem, zapeljevanjem, dominacijo in izgubo, s tekmovalnostjo, zavistjo in spopadom. Pogled usmerjajo proti nebu in razmišljajo o sreči. »Nekega dne bomo odkrili, da nismo to, kar mislimo, da smo, temveč nekdo drug, ki bi v resnici morali postati. Nekega dne si bomo drznili sleči vse plasti in z ironijo pogledati podobo, ki smo jo nekoč imenovali ›jaz‹ – ter se nasmejati njeni moči, samozavesti in resnici, pa tudi njeni grobi naivnosti.« Zemlja je boj, prežet s slabostjo, egoizmom in zasebno agresijo. Spominja na srednjeveško burlesko – spopadi, spolnost in brezobzirnost. Tu ni pozitivnih likov. Bizarne, narcistične figure, ki jih opazujemo, poganjata poželenje in želja po pozornosti. V neizrečeni, grenki upi se razkriva moralni paradoks naših teles: telesa so pregovorne posode greha, hkrati pa v svoji goloti in ranljivosti podoba nedolžnosti.

Lenka Flory, Zemlja

Nebo je prostrano in brezmejno. Ljudje iščejo drug drugega, da bi ubežali samoti. Ko se najdejo, se znova sumničijo, zapeljujejo, obvladujejo in izgubljajo, se borijo, zavidajo in spopadajo. Pogledajo nazaj proti Zemlji in razmišljajo o izgubljeni sreči. »Namesto da bi poleteli, smo se zarili v hladno zemljo. Še naprej smo padali, verujoč, da nam bo trk z zemljo omogočil, da prodremo vanjo in jo razumemo. V želji po pravičnosti smo iskali krivce in jih našli odtisnjene v ogledalu svoje vesti – majhne, neizkušene in prestrašene. Njim smo prisluhnili in jih ubogali, ko so nam ukazovali, naj ne živimo, temveč delamo; naj ne poslušamo, temveč govorimo; naj se pred negotovostjo zaščitimo z oklepom, izdelanim iz ›jaz, jaz sam‹ – iz najtršega in najbolj nesmiselnega materiala, ravno pravšnjega za zaščito pred negotovostjo. Mraz nas je presenetil, v temi se nismo več prepoznali in postali smo sovražniki. Začeli smo udarjati drug po drugem z močjo strahu, panike in rezili brezbrižnosti.« Že bili smo tam, a sebe smo iskali drugje.

Simone Sandroni, Nebo

biografije

Simone Sandroni (Italija, Češka) je bil od leta 1987 do 1992 član skupine Ultima Vez, kjer je sodeloval v petih predstavah in dveh plesnih video predelavah (Roseland in La Mentira) in z njimi obkrožil svet. (Belgija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Velika Britanija, Francija, Madžarska, Italija, Švica, Avstrija, Nemčija, Danska, Norveška, Finska, ZDA, Brazilija, Mehika, Japonska, Slovenija...) Od leta 1989 je ustvaril šest samostojnih koreografij, med drugim tudi predstavo See Me and Suffer skupaj s slovenskim koreografom in plesalcem Brankom Potočanom.

Lenka Flory (Češka), koreografinja, plesalka in pedagoginja je v osemdesetih sodelovala v plesnih skupinah po Nemčiji, leta 1991 pa se je pridružila skupini Ultima Vez belgijskega koreografa Wima Vandekeybusa. Po vrnitvi v rodno Prago je s svojo mamo Evo Blažičkovo ustanovila prvo češko šolo za sodobni ples - Duncan Center conservatory, ki so mu leta 1992 uradno podelili status srednje šole in in ga vključili v češki izobraževalni sistem. Leto kasneje je Floryjeva ustanovila Plesno skupino Duncan Centra in k sodelovanju pritegnila Simonea Sandronia, bivšega soplesalca iz skupine Ultima Vez. Že s svojima prvima koreografijama 7.35 in ...In kje je Marija? je Floryjeva zbudila nedeljene simpatije pri domačem občinstvu, kmalu pa so začele prihajati tudi ponudbe za nastope v tujini (Velika Britanija, Nemčija, Belgija, ZDA, Italija, Poljska, Slovaška...) Leta 1996 je prejela povabilo na American Dance Festival, North Carolina, kjer je pripravila predstavo Live and Let Live.

kolofon

Idejna zasnova in koreografija Lenka Flory (Zemlja), Simone Sandroni (Nebo)

Soustvarjanje in izvedba Luke Dunne, Katja Legin, Tomáš Nepšinský, Ana Štefanec, Ilkem Ulugün

Izvršna producentka Tina Dobnik

Glasba Luigi Ceccarelli, Gaetan van den Berg

Zvok Raffaele Petrucci

Oblikovanje svetlobe Anže Kreč

Scenografija Simone Sandroni, Lenka Flory

Kostumografija Lavinia Cascone

Tehnični vodja Anže Kreč

Tonski mojster Matej Ocepek

Grafično oblikovanje Novi Kolektivizem

Avtorja programskega besedila Lenka Flory, Simone Sandroni

Fotografija Simone Sandroni, arhiv En–Knap

Prevodi Katja Veber

Produkcija Zavod En–Knap

Koprodukcija Deja Donne

Partner Bunker, Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana

Zahvale Stojan Pelko, Iztok Kovač, Miran Mohar, Darko Pokorn, Ervin Markošek, Tomaž Gorišek, Ana Rici, Marjana Tepina, Giulia Sandroni

S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo