Iztok Kovač

Gospodarji časa

#zgodnejša en–knap dela#koprodukcije

2007

Predstava Gospodarji Časa romantično baletno snov (Trnjulčica, Labodje jezeko, Hrestač; se pravi: tri pojme baletne klasike) iz njenega plesnega "kanona" potegne v polje sodobne umetnosti. Kaj je njegova osnovna operacija? V resnici uporabi neko zelo bazično gesto modernizma. Zaveda se dejstva, da se v zgodovini baleta modernizem na ontološki ravni nikoli ni zgodil, zato v kanonizirani baletni diskurz izdolbe vrzel (o tem pišejo npr. Šklovski v delu Umetnost kot postopek, Brecht v svojih teoretskih tekstih, Malevič v tekstih o sliki in suprematizmu itn.), v katero naseli prepričanje progresivnih umetniških tokov 20. stoletja, da mora vsaka umetniška praksa v vsakem svojem posamičnem umetniškem delu - poleg vseh vsebinskih in formalnih rešitev, ki jih ponudi - ostati v stalnem stiku z vprašanjem: »Kaj ta praksa je?«. V našem primeru: »Kaj je balet?« ali morda še bolj splošno: »Kaj je ples?«

Rehearsing the impossible

Gospodarji casa cb plk
Gospodarji casa cb00
Gospodarji casa cb01
Gospodarji casa cb09
Gospodarji casa cb33
←
→
←
→

Predstava na vprašanje vsaj delno odgovori s tem, da v vidno polje postavi vse tisto, kar je ponavadi gledalcem nevidno: vaje, ljudi, ki imajo dnevno poleg telesnega treninga tudi svoj privatni glas z zgodbo, volje in želje plesalcev, ki se jim delovna doba izteka hitreje kot drugim ljudem, njihove motive za gonjo po telesni utopiji, izpovedi plesalcev o tem, kaj pogojuje njihovo dirko za telesnim in plesnim idealom, užitek, ki je prisoten v tem, da jim uspe zaželjeni gib, čeprav ga nemara nihče ne opazi itn. Tako se Gospodarji časa v resnici dogajajo v nekem vmesnem polju med plesom z imeni in priimki ter idealno koreografsko matrico, med željo in njeno zapreko, med nekim plesnim diskurzom in tesnobo, ki se sproža ob njem, med spominom in plesnim užitjem nekega »zdaj«. Tudi dramaturško so »Gospodarji« umeščeni v vmesni čas med vajami in začetkom čisto "prave" baletne predstave (Labodjega jezera), scenografsko (Goran Petercol) pa med baletno vertikalo (vertikalna scenografska gesta, lestenci) in sodobno-plesno kombinacijo s horizontalo (vertikalni scenski element presvetlitev svetlobnih teles sprojecira na tla in razpre neki nov »vmesni« prostor), podobne metode in strategije na svojem polju ubere tudi glasba (Jean-Luc Plouvier). Tudi mitologijo baletne klasike iz Labodjega jezera, Hrestača in Trnjulčice ter svoj lasten plesni arzenal Kovač postavlja tako, da oba plesna dispozitiva ostajata dislocirana, naravnana drug na drugega, ne nase. S tem pa razpirata ravno prostor - »vmes«.

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.

kolofon

Idejna zasnova in koreografija Iztok Kovač

Soustvarjanje in izvedba Adriana Cioata, Edward Clug, Tamara Divjak, Eva Gašparič, Mircea Golescu, Demitrius King, Jevgenija Koškina, Tijuana Križman, Jean-Baptiste Leroy, Tiberiu Marta, Gabriel Marin, Matjaž Marin, Pia Mlekuš, Ines Uroševič

Asistentka koreografa Naomi Perlov

Glasba Jean-Luc Plouvier

Scenografija in oblikovanje svetlobe Goran Petercol

Oblikovanje svetlobe Sašo Bekafigo

Kostumografija Leo Kulaš

Asistentka kostumografa Anja Prešeren

Besedilo Rok Vevar

Grafično oblikovanje Jaka Polutnik

Video Sašo Podgoršek

Pripovedovalec v videu Lane Stranič

Prevod Matej Juh

Vodja odra Uroš Kus

Produkcija SNG Maribor

Koprodukcija Zavod En–Knap, Cankarjev dom

S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo