Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.
Predstava Gospodarji Časa romantično baletno snov (Trnjulčica, Labodje jezeko, Hrestač; se pravi: tri pojme baletne klasike) iz njenega plesnega "kanona" potegne v polje sodobne umetnosti. Kaj je njegova osnovna operacija? V resnici uporabi neko zelo bazično gesto modernizma. Zaveda se dejstva, da se v zgodovini baleta modernizem na ontološki ravni nikoli ni zgodil, zato v kanonizirani baletni diskurz izdolbe vrzel (o tem pišejo npr. Šklovski v delu Umetnost kot postopek, Brecht v svojih teoretskih tekstih, Malevič v tekstih o sliki in suprematizmu itn.), v katero naseli prepričanje progresivnih umetniških tokov 20. stoletja, da mora vsaka umetniška praksa v vsakem svojem posamičnem umetniškem delu - poleg vseh vsebinskih in formalnih rešitev, ki jih ponudi - ostati v stalnem stiku z vprašanjem: »Kaj ta praksa je?«. V našem primeru: »Kaj je balet?« ali morda še bolj splošno: »Kaj je ples?«