En–Knap & Maja Delak

Gina & Miovanni

#zgodnejša en–knap dela#koprodukcije

1999

Ko je Mina Loy v dvajsetih letih v Parizu objavila svojo prvo pesniško zbirko, nihče ni verjel, da ni izmišljena literarna oseba. Leta pozneje, ko so literarni kritiki njeno pozabljeno poezijo ponovno vzeli pod drobnogled, so se spraševali, ali so bile besede, ki jih je uporabljala v svojih delih, izmišljene ali pa zapisane v namerno nepopolni slovnici. Njeno življenje in poezija sta bila nenavaden kolaž emigracije, pozabljenih identitet, različnih čustvenih stanj in vzgibov, izgubljenih prostorov ter pretanjenih uvidov v razvoj novih umetnosti in zapletene univerzalne ter individualne enigme. Te enigme resničnega ali imaginarnega telesa, notranjega gibanja misli in asociacij ter njihovega zunanjega izraza v telesnem gibanju, komunikacije s sočlovekom in svetom, odsevajo tudi v utripu plesnega dueta Gine in Miovannija.

Poezija v literaturi in ples od odrskih umetnosti se mi zdita v načinu in obliki pripovedovanja podobna. Že ko sem za Manifestacijo interoverta zapisovala gib, da ga ne bi pozabila, so zapisi izgledali kot neka poezija. Zame je bilo zelo pomembno, da sem gibu našla še nek novi vir. Samostojno kreativno oblikovanje giba se mi namreč zdi, da je za plesalca nujno minimalno obrtno znanje. Načinov kako to delati in čisto metodoloških pristopov je razvitih ogromno in tudi to je praktično trening, ki ga plesalec lahko dobi na neštetih šolah in seminarjih. S čim pa to formo napolni, je pa za mene tisto, po čemer ločim pomembno od nepomembnega. Mina Loy je na nek način anima gibov v tej predstavi. Njene pesmi sem prevajala v gib na način asociacij ali pa na način ritmov, posameznih poezij. Oblikovanje gibov je v trenutku postalo določeno z vsebino in nedoločeno v reakcijah Andrea in mene, saj sva v dano vsebino vlivala svojo izkušnjo.

Maja Delak

mediji

Gina & Miovanni je koreografsko in konceptualno premišljena plesna miniatura s številnimi gibalnimi in igralskimi detajli.

Mojca Kumerdej, Delo

Plesni duet Delakove in Rubertija je nenavadno srečanje dveh svetov, kjer pesniško snovanje rojeva občutja, ta pa se prelivajo v svojevrstne oblike izraznega giba in celovito učinkujejo kot prefinjena verižna reakcija, Oživljanje radikalnih umetniških vsebin izpred daljnih desetletij je ob izteku tega stoletja še posebno zanimivo, aktualiziranje v mainstreamovski literarni teoriji prezrte umetniške identitete pa v opomin.

Tatjana Greif, Dnevnik

Če naj bi bila Gina & Miovanni zgodba o nasprotnih principih, o tako pogosto pretirani dihotomiji med dvema različnima, a vendar izjemno kompatibilnima eksistencama, potem pri tem ni uspešna. Dramaturgija je preveč fragmentirana, prav tako scenografija, glasba in oba lika, da bi delo lahko pomenilo prispevek k temu že tolikokrat povzdignjenemu oltarju. Če pa želi komentarje z vsem njihovim prastarim konservativizmom potisniti v ozadje, tako rekoč v oklepaj, da bi v ospredju lahko spregovorilo o nečem drugem, potem navidezna fragmentiranost vseh ravni dobi povsem drugačen pomen.

Anja Golob, Večer

biografije

Maja Delak je koreografinja in plesalka. Sodobni ples je študirala na CNDC L’Esquisse v Angersu v Franciji ter se udeležila številnih plesnih seminarjev pod vodstvom mednarodno priznanih pedagogov. Med letoma 1993 in 2002 je bila članica mednarodne plesne skupine En–Knap, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju in vodenju programa srednješolskega izobraževanja za sodobni ples na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. V svojem koreografskem opusu je Maja Delak prehodila številne različne svetove, ki se kljub raznolikosti tem in ustvarjalnih pristopov stekajo v prepoznavno avtorsko plesno in performativno poetiko. S svojim delom vse jasneje opredeljuje in preizprašuje metodologije sodobne umetnosti in plesa. Leta 2006 je ustanovila zavod EMANAT, s katerim si prizadeva za uveljavljanje sodobnega plesa tako s produkcijo predstav kot z založniškim programom (zbirka Transitions) in izobraževanjem v okviru različnih raziskovalnih in izobraževalnih projektov. Leta 2010 je prejela nagrado Prešernovega sklada, najvišje državno priznanje za umetniške dosežke v Republiki Sloveniji.

kolofon

Koncept in koreografija Maja Delak

Avtorji in izvajalci Maja Delak, Andrea Ruberti

Dramaturgija in besedilo Irena Štaudohar

Scenografija Marko Peljhan

Izdelava Marjan Lipičar

Oblikovanje svetlobe Marko Peljhan, Jaka Šimenc

Kostumografija Pletilni studio Draž

Zvočna podoba in glasba (posnetek) Studio Microlab (Klemenčič, Zemljič, Peljhan)

Viri zvoka Marij Kogoj, Andantino Cantabile; Marcel Duchamp, La Mariée mise à nu par ses célibataires, même; Alvin Curran, From a Room on the Piazza (iz Songs and Views of the Magic Garden)

Osvetljevalec Jaka Šimenc

Tonski tehnik Damjan Delak

Fotografija Žiga Koritnik

Oblikovanje Špela Colja

Izvršna produkcija Marija Skodlar

 

Produkcija Zavod En–Knap

Koprodukcija Cankarjev dom

S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo