Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.
Je kri tista, ki napaja naša telesa, ali mleko? Ali himna naša telesa priklene v solzavo držo ali pa jih osvobodi za kolektivno gibanje? Ali nas lahko sploh utišajo, ko se s telesi upiramo gospodarjevemu glasu? Kdaj krik postane prošnja? Kdaj je glas napolnjen s pomenom in kako zveni, ko prestopi mejo jezika? Je Drugi, na katerega usmerjamo svoje krike, oče zakona ali mati domovina? Kako je mogoče s plesom izraziti nekaj neslišanega sredi vsega slišanega? Domovina poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Ko se zdi, da je svet sive povprečnosti otrpnil v vsakdanjost, se na koncu rudniškega rova pojavi droben žarek svetlobe, črno-beli jutranji horizont pa prežame barva rdeče zore.