Superamas je avstrijsko-francoski uprizoritveni kolektiv, ustanovljen leta 1999, mednarodno prepoznaven po delih, ki zabrisujejo meje med sodobnim plesom, gledališčem, filmom, glasbo in popularnimi mediji. S povezovanjem koreografskih struktur s filmskim jezikom, živo izvedbo, dokumentarnimi strategijami in referencami na popularno kulturo njihovi projekti kritično preizprašujejo, kako podobe, pripovedi in spektakel oblikujejo sodobno zaznavanje. Njihova dela so bila predstavljena v pomembnih gledališčih, na festivalih in v muzejih po Evropi in drugod po svetu, s čimer se je Superamas uveljavil kot eden ključnih kolektivov na presečišču uprizoritvenih umetnosti in medijske kulture.
Razvoj perspektive v italijanskem slikarstvu 15. stoletja ni nepovezan s političnimi premisleki. Zgodovina umetnosti nam kaže, da prvi korak pri vzpostavitvi perspektive ni določitev izginjajoče točke, temveč določitev okvirja. Slikarji nam ponujajo »uokvirjen« in »urejen« pogled na svet. Kaj lahko torej povemo o podobi sveta, ki nam jo prinaša množica digitalnih podob, s katerimi se vsakodnevno srečujemo? Tako kot v času renesanse je tudi danes to izrazito politično vprašanje. Vladajoči so to dobro razumeli in ogromna sredstva vlagajo v teater novih tehnologij, da bi skozi politiko iluzije uprizorili nekakšno iluzijo politike. Teater govori o reprezentaciji sveta, strukturiranega s politiko iluzije. Pri tem uporablja različne tehnike razširjene resničnosti, kot so tridimenzionalne podobe, avatarji in mapiranje.