Iztok Kovač, En–Knap Group

Ples v kamnu

#site-specific

2016

Sodelovanje skupine En–Knap Group ter italijanske skupine Res Extensa iz Barija. Plesalci obeh skupin skupaj prisluhnejo vetru ter črpajo navdih iz kamnov na osupljivih lokacijah na hrvaških Kornatih, v zapuščenih kamnolomih, vrezanih v apnenčaste sklade, med starorimskimi ruševinami, v starodavnih cerkvah ter na trgih in ulicah obmorskega Zadra. To je geneza filma in serije plesnih gibov v dialogu s kamnom, naravo, človeškim telesom in časom s skupnim naslovom Še kamen gane. Njun nastanek ne bi bil mogoč brez projekta RoofOfRock Geološkega zavoda Slovenije, katerega cilj je bila raziskava uporabe plastovitega apnenca na geološkem območju, ki se razteza od Trsta do Dubrovnika. En–Knap Group so k sodelovanju povabili v drugi fazi evropskega projekta Adria Wealth.

Vlcsnap 2016 07 05 12h24m08s259
Vlcsnap 2016 07 05 12h28m04s335
Vlcsnap 2016 07 05 12h28m17s930
Vlcsnap 2016 07 05 12h28m37s061
Vlcsnap 2016 07 05 12h29m28s299
Vlcsnap 2016 07 05 12h29m42s635
Vlcsnap 2016 07 05 12h30m44s747
Vlcsnap 2016 07 05 12h26m17s233
←
→
←
→

Zgodovina zanimivega projekta se je začela pred nekaj leti, ko je Geološki zavod Slovenije uspešno vodil projekt raziskave uporabe ploščatega apnenca, tipičnega gradbenega materiala kraške krajine od Slovenije do Albanije. Poleg tal, ograd in sten so ta tipični kraški kamen uporabljali tudi za pokrivanje streh – od tod ime projekta Roof of Rock, Kamnita streha. V skladu z evropsko prakso prenosa znanj in kapitalizacije projektnih izkušenj je bil projekt Kamnita streha s še štirimi drugimi združen v drugo fazo, kjer se je pred slovensko stran postavila naloga, ki so jo na svojem projektu Arheo že izpeljali italijanski partnerji: kako z umetniškimi projekti dvigniti zavest o pomenu upravljanja s kulturno dediščino? In natanko to je bil razlog, da so se zadnji teden junija v Zadru srečali plesalci En–Knap Group z italijanskimi kolegi iz skupine za sodobni ples Res Extensa (Bari). Na vrsti izjemnih lokacij, od neokrnjene narave Kornatov in nekdanjih kamnolomov (Lavdara) prek rimskih ruševin (Aserija pri Benkovcu) in cerkva (Nin, Posedarje, Savar na Dugem otoku) do bleščečih tlakovcev zadarskih trgov in ulic, so se v ustvarjalnem procesu srečevali kraški kamen, izkušnje italijanske predstave o jadranskih vetrovih Anima ter mojstrstvo plesnih figur mednarodne skupine En–Knap Group.

Prisluhnili smo vetrovom z one strani Jadranskega morja in se pustili navdahniti kamnu. Tako smo prišli do serije gibov kot gradnikov, s katerimi plesalci in plesalke s svojimi telesi gradijo plesne konstrukcije tako, kot se da graditi tudi s kamnom.

Iztok Kovač

biografije

Iztok Kovač je koreograf in ustanovitelj En–Knap. Po mednarodnem uspehu svojega solističnega dela Kako sem ujel Sokola (1991) je postal ena ključnih osebnosti razvoja slovenskega sodobnega plesa. Ustanovil je En–Knap Group, prvi stalni ansambel sodobnega plesa v Sloveniji, danes pa je umetniški vodja En–Knap in Centra kulture Španski borci. Njegova dela že več kot tri desetletja gostujejo na mednarodnih odrih. Njegovo umetniško delovanje obsega tudi šest plesnih filmov, mednarodno pedagoško delo, gostujoče koreografije in režijo večjih nacionalnih dogodkov v Sloveniji. V času pandemije covida-19 je zasnoval projekt Stage360, v okviru katerega razvija plesna dela v virtualni resničnosti.