Matjaž Farič, Zavod Flota

Strahovi Matjaža Fariča – 40 let

50 min

#koproducirani projekti

2026

Solo “Ghost of My Life” je nastal poleti leta 1986 in takrat je na tekmovanju New Dance Competition v Budimpešti Matjaž Farič zanj prejel nagrado. To je bila njegova prva nagrado, ki jo je prejel v tujini. Leta 1987 je Matjaž med izpopolnjevanjem na dresdenski Palucca Schule ta solo prenesel na telo plesalca Maria Henimanna, ga preimenoval v “Geister meines Lebens” in v Dessau na X. baletnem tekmovanju Nemške demokratične republike prejel nagrado za koreografijo.

Po povratku v Slovenijo je ta solo dobil naslov Strahovi in bil leta 1987 vključen v celovečerno avtorsko predstavo Sanje Maria H, ki je bila izvedena v Klubu mladih, v današnjih prostorih Mladinskega informativnega in kulturnega kluba v Murski Soboti. Matjaž Farič je to predstavo odplesal samo enkrat. Nekaj dni za tem je sledila huda poškodba in zdelo se je, da je Matjaževa plesna pot zaključena. Po okrevanju je bil solo Strahovi leta 1988 vključen v predstavo 6. april skupine Vzhodni plesni projekt. Premiera je bila v Španskih borcih 4. aprila, ker je termin 6. aprila bil že zaseden s koncertom Acija Bertonclja.

Solo Strahovi je povezan s pomembnimi prelomnicami na poklicni poti plesalca in koreografa Matjaž Fariča - začetek, odhod, vrnitev, prekinitev in ponovni začetek.

Rekonstrukcija: čas in telo

Pri rekonstrukciji plesnega sola Strahovi ne gre zgolj za ponavljanje. V 40 letih se je v avtorjevem telesu zapisal čas, v katerem smo bili priča izjemnemu tehnološkemu napredku in tektonskim političnim premikom.

Izhodišča pa so enaka kot pred 40 leti. Če je takrat dobršen del sveta ločevala železna zavesa, so danes, po desetletjih vere v politično in gospodarsko povezovanje, spet v ospredju razhajanja in nove delitve v svetovnem redu. Vojna in grožnja spopada svetovnih razsežnosti sta spet vse bolj prisotni.

Poleg tehnološkega napredka, ki se “vsiljuje” tudi v telo, pa so podobnosti tudi v prekarnosti ustvarjalca. Če je bil pred 40 leti uokvirjen predvsem z ideološkimi kulturno-političnimi omejitvami - pravovernost, pa je danes to predvsem ekonomski kulturno-politični okvir - storilnost, koristnost.

Transformacija strahu

Omenjena izhodišča in okvirji so generator današnjih strahov. Izhodišče koreografije, izhajajoče iz osebnih strahov izpred štiridesetih let, bo v procesu ustvarjanja danes soočeno z vprašanjem, kako se ti strahovi levijo iz ene oblike v drugo? Kako se kopičijo in pogrezajo v ranljivo telo? Kako se gigantski globalni mehanizmi zrcalijo v mehkem tkivu in kako se zagate brazgotinijo ter kopičijo pod kožo? Strahovi izpred štiridesetih let postanejo Duhovi (Ghosts).

Dialog dveh obdobij

Matjažev ples je v mladosti zaznamovalo ukvarjanje z vzhodnjaškimi borilnimi veščinami, kot sta karate in tai-chi, izrazni in sodobni ples, pa tudi gimnastika in izobraževanje v baletnih tehnikah. Te izkušnje zaznamujejo osnove njegovega gibalnega vokabularja in značilnega pristopa k improvizaciji.

Ples Jeong Bin Seo je “atletski”, njen osebni slog zrcali sodobne baletne prakse, sodobni ples in tradicionalno gibalno dediščino okolja, v katerem je odraščala. Sloga obeh ustvarjalcev sta nastajala na oddaljenosti več desetletij in tisočev kilometrov - distanco, ki omogoča dovolj razlik za ustvarjalni izziv za reiinterpretacijo in razširitev sola Strahovi. Po plesni senzibilnosti pa sta si oba ustvarjalca tako zelo podobna, kot da bi sodelovala že dolgo časa.

Z reinterpretacijo sola Strahovi bo zavod Flota obeležil pomembno obletnico poklicnega delovanja koreografa in plesalca Matjaža Fariča. .

biografije

Matjaž Farič je koreograf, režiser, plesalec in umetniški vodja Zavoda Flota. Eden vidnejših ustvarjalcev slovenskega sodobnega plesa že od osemdesetih let ustvarja avtorske plesne in gledališke projekte ter sodeluje z domačimi in mednarodnimi plesnimi ansambli, gledališči in opernimi hišami. Kot koreograf je sodeloval z med drugim Studiem za sodobni ples Zagreb, Diversions Dance Company iz Cardiffa in francosko Compagnie Coline ter ustvarjal za številna slovenska gledališča. Za svoje delo je prejel vrsto domačih in mednarodnih priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, Zlato ptico, nagrado Borštnikovega srečanja ter glavno nagrado svetovnega bienalnega tekmovanja koreografov v Seine-Saint-Denisu v Franciji.

kolofon

Koreografija in režija Matjaž Farič

Ples Jeong Bin Seo

Dramaturgija Katja Markič

Oblikovanje svetlobe Igor Remeta

Glasba Martin Bedárd, Basiani, Art of Noise

Fotografija Darja Štravs Tisu

Produkcija Zavod Flota

Koprodukcija Zavod En–Knap, Korea Dance Abroad

Zavod En–Knap

Ustanovitelj in umetniški vodja Iztok Kovač

Poslovna direktorica Marjeta Lavrič

Izvršna direktorica in vodja financ Julija Travančič

Izvršna producentka Nataša Ramovš

Umetniški direktor En–Knap Group Mattia Cason

Vodja vaj En–Knap Group Ana Štefanec Knez

Vodja komuniciranja in ustvarjalnih vsebin Valerija Intihar

Oblikovanje Marko Damiš

Koordinatorka in organizatorka dogodkov Katja Gabrijelčič

Tehnična ekipa Omar Ismail, Hotimir Knific, Gal Škrjanec Skaberne, Maja Pahor, Aljaž Zaletel, Fabijan Purg

Program Zavoda En–Knap in Centra kulture Španski borci (ki ga upravlja Zavod En–Knap) finančno podpirata Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.