Junaki brez kril

Simone Sandroni

V naših ciljih, ambicijah in namerah se skriva nadčloveški potencial, ki nas lahko povzdigne nad zemeljsko življenje in nas približa lastnim idealom. Toda obenem so morda prav naši spodrsljaji, tragedije in trenutki šibkosti najbolj junaški. V predstavi zasedba superjunakov, ki občasno nimajo sreče, ki so nerodni ali pa preprosto zgolj človeški, najde lepoto v napetostih med junaškim in človeškim.
(Simone Sandroni)


Slovenska premiera: 17.10.2011
Center kulture Španski borci, Ljubljana


Koreografija in režija: Simone Sandroni
Avtorji in izvajalci: EnKnapGroup (Gyula Cserepes, Luke Thomas Dunne, Ana Štefanec, Tamás Tuza) in Deja Donne (Martina La Ragione, Vladimir Ilich Rodrigues Chaparro, Tina Runko)
Oblikovanje luči: Arnaud Poumarat
Scena in kostumi: Lenka Flory
Oblikovanje zvoka in glasba: Drago Ivanuša
Asistent dramaturgije: Jess Smith
Asistentka koreografa in vodja vaj: Tanja Skok
Tehnična izvedba – luč: Simone Sandroni
Tehnična izvedba – ton: Omar Ismail
Fotografija: Miha Fras
Celostna podoba: nejaaka
Administratorka: Julija Travančić
Umetniško vodstvo DEJA DONNE: Simone Sandroni, Lenka Flory
Umetniško vodstvo EnKnapGroup: Iztok Kovač
Izvršna produkcija: Lenka Flory za DEJA DONNE, Meta Lavrič za EN-KNAP
Partnerji, podporniki in koproducenti: Ludwig - Maximilian University Munchen/Nemčija; Università degli Studi Perugia/Italija; Theater im Pfalzbau Ludwigshafen/Nemčija; Nationales Performance Netz Foundation, DANCE 2010 München/Nemčija; Teatro Stabile dell’Umbria/Italija; Zavod Emanat, Ljubljana/Slovenija; Duncan Centre Conservatory Praga /Češka republika.
Sponzor: Val Plastika d.o.o. Ljubljana
Medijski sponzorji: Radio Študent, Planetsiol.net, Mooble minusiraj

Program Zavoda EN-KNAP finančno podpirata Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Skupino DEJA DONNE finančno podpirajo Ministrstvo za kulturo Republike Italije, Regija Umbria in Občina Tuoro sul Trasimeno.


Agentka za Nemčijo in Brazilijo:
DANCE MADE
Leda Mazzei Fernandes
Leonrodstr. 83
80636 Muenchen
Nemčija
Telefon: 00498912749672
Mobilna št.:  01721431152
dance.made.in@online.de



RECENZIJA


Pod kožo ni nihče izbranec, Pogledi, 26. 10. 2011


Junaki brez kril.
Koreografija in režija Simone Sandroni.
Mednarodna koprodukcija EnKnap in Deja Donne (Praga).
Slovenska premiera 17. 10. 2011, Center kulture Španski borci, Ljubljana, 60 min.

Italijanski koreograf Simone Sandroni je najbolj znan kot ustanovni član flamske plesne skupine Ultima Vez, skupino Deja Donne (DD) pa je skupaj z Lenko Flory ustanovil leta 1997 v Pragi. EnKnapGroup (EKG), edina profesionalna skupina sodobnega plesa v Sloveniji, je pod vodstvom Iztoka Kovača v štirih letih obstoja sodelovala že z več uveljavljenimi koreografi in režiserji. Rezultat je viden, člani EKG so formirani plesalci, sposobni različnih umetniških izrazov.

Vsak od plesalcev je s svojo močno prezenco in igralskim talentom učinkovito upodobil izbranega karikiranega stripovskega junaka. Tako so se na odra srečali: lahkotna Spider Woman (Ana Štefanec, EKG), temperamentna VVonder VVoman (Tina Runko, DD), zapeljiva Cat VVoman (Martina La Ragione, DD), bojeviti Superman (Luke Dunne, EKG), elegantno lahkotni Zorro (Vladimir Ilich Rodrigues Chaparro, DD), skrivnostni Batman (Gyula Cserepes, EKG) in dobrovoljni Robin (Tamas Tuza, EKG). Junaki z nad- naravnimi močmi so simbolizirali plesalce, ki poskušajo s svojim entuziazmom, predanostjo in delom doseči več kot »običajni« ljudje. Vsak od nastopajočih je občinstvu zaupal osebno zgodbo o odraščanju, ki je bila zaznamovana s plesom. Brez zadržkov so se pred nami odvijale duhovite izpovedi o najbolj sramotnih dogodkih, ki so jih zaznamo- vali za vse življenje. Nasmejali smo se ljubkim točkam, s katerimi so nastopili kot malčki (posebej zabavno je ples kače prikazal Kolumbijec Rodrigues Chaparro). »Avto- biografije« plesalcev so vzbudile naše zanimanje (Ana Štefanec je sprva hotela postati drsalka, Tina Runko je bila članica akrobatske plesne skupine, Tamas Tuza je treniral gimnastiko ...). Na dan so prišle tudi zelo intimne izpovedi iz obdobja adolescence - Luke Dunne je z občinstvom veli- kodušno delil težave svojega burnega spolnega dozorevanja ...

Kot nujni del plesnega življenja so v samopredstavitvi prišle na vrsto tudi poškodbe. In ker plesalci med seboj radi tekmujejo, so jih izčrpno naštevali (zraven so dodali tudi tiste, ki niso nastale na plesnih treningih), kot da bi bile dokaz o tem, kdo je bolj pridno treniral in posledično postal najboljši plesalec.

Jasne in pristne pripovedi so povezovali plesni segmenti na glasbo Draga Ivanuše. Skozi dovršen gib, ki je vseboval tudi prepoznavne elemente igranih stripovskih junakov (denimo Supermanova dvignjena roka), so plesalci prika- zali gorečo pripadnost svojemu umetniškemu poslanstvu, zaradi katerega se hočejo predstavljati kot bitja s skoraj že nadnaravnimi sposobnostmi. Duhoviti dueti med junaki so tako kot osebnoizpovedne zgodbice izvabljali nasme- he. Najbolj tragičen lik, tudi nesprejet med »kolegi«, je bil Batman oziroma Gvula Cserepes, ki nam je zaupal svoje travme iz otroštva, za katere je okrivil varuško. Osamljeno se je držal ob strani in nemočno opazoval druge. Proti kon- cu predstave mu je prekipelo: medtem ko so se drugi igrali, je besno posegel mednje, zgrabil ljubljeno Spider Woman in se brutalno znesel nad njo. V svoji želji po maščevanju ženskemu svetu zaradi agresivne varuške je zlil nanjo vso svojo agresijo ter jo pognal v neustavljivo kričanje in jok. Prizor je bil izjemno pristen in srhljiv.

Predstava se je končala z duetom »lepega, poštenega in zvestega bika« Luka Dunna (kot se je sam predstavil) in koketne italijanske plesalke Martine La Ragione, ki sta uprizorila igro zaljubljencev v divjem plesu hormonov. Simone Sandroni je spretno spajal posamezne zgodbe, k temu je pripomogla tudi glasba, pa duhoviti kostumi ter učinkovita kičasta scena s preveč lučkami (oboje Lenka Flory) in svetloba Arnauda Poumarata. Junaki brez kril so po premierah v Nemčiji, Italiji in Sloveniji krenili še na dvomesečno turnejo po Evropi in Mehiki. Tudi tam bodo počlovečeni stripovski junaki občinstvu odpirali različna vprašanja. Najočitnejše pa je: kdo je resnični junak - tisti, ki premišljeno goji podobo »izbranca«, ali tisti, ki je sposoben pogledati vase in si priznati, da je le ... človek? 

Tina Šrot